Opraševalci potrebujejo hrano, da lahko preživijo.

Izjava za medije

Več kot 70 % kmetijskih rastlin za opraševanje nujno potrebuje sodelovanje žuželk. Ker se obseg populacije žuželk opraševalcev v naravi hitro zmanjšuje, je 22 strokovnjakov za opraševalce iz 18 različnih evropskih držav skupaj preučilo, kako ukrepi skupne kmetijske politike EU vplivajo na populacije ključnih divjih opraševalcev kot so čmrlji, čebele samotarke in muhe trepetavke. Pri raziskavi pod vodstvom Škotske fakultete za podeželje (Scotland’s Rural College) so sodelovali tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane.

Skupna kmetijska politika EU je leta 2014 za zmanjšanje vplivov kmetijstva na okolje določila niz habitatnih in krajinskih značilnosti, tako imenovanih površin z ekološkim pomenom, za vzdrževanje katerih prejmejo kmetje neposredna plačila. Znanstveniki so v okviru raziskave pregledali površine z ekološkim pomenom, da bi preverili, kako dobro podpirajo divje opraševalce. Čeprav EU namenja za vzdrževanje površin z ekološkim pomenom razmeroma veliko sredstev, rezultati raziskave kažejo, da opraševalcem tovrstni ukrepi ne zagotavljajo vseh virov, ki jih potrebujejo.

Opraševalcem bi lahko pomagali z izboljšanjem kmetijsko-okoljskih shem, zato strokovnjaki predlagajo izboljšave skupne kmetijske politike EU po letu 2020, ki bi pripomogle k izboljšanju razmer za opraševalce. V kmetijski krajini je treba zagotoviti mrežo habitatov, ki bodo opraševalcem zagotavljali hrano in prostor za gnezdenje. Vodja raziskave dr. Lorna Cole poudarja, da moramo za učinkovito ohranjanje opraševalcev izboljšati kakovost habitatov. Povečati moramo pestrost življenjskega prostora in tako opraševalcem zagotoviti vse vire, ki jih potrebujejo. Da bodo ukrepi učinkoviti, morajo biti v pripravo vključeni tudi strokovnjaki za opraševalce. Pomembno je tudi z monitoringom opraševalcev spremljati učinke teh ukrepov.

Sodelavec Nacionalnega inštituta biologijo dr. Danilo Bevk dodaja, da se je v Sloveniji v zadnjih petih letih močno povečalo zavedanje o pomenu divjih opraševalcev za kmetijstvo. K temu je poleg znanstvenih raziskav pripomoglo dobro sodelovanje Nacionalnega inštituta biologijo z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in prostor ter tudi razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Želi si, da bi se dobro sodelovanje med raziskovalci in snovalci politik pokazalo tudi pri konkretnih ukrepih. Prva koraka k temu sta varovanje opraševalcev v okviru projekta Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje, ki poteka v okviru Programa razvoja podeželja, in začetek vzpostavljanja monitoringa divjih čebel v Sloveniji.

Dr. Danilo Bevk k temu dodaja: »Upamo, da bodo ugotovitve raziskovalcev upoštevali pri pripravi nove Skupne kmetijske politike v Sloveniji. Potencial divjih opraševalcev v Sloveniji je še vedno razmeroma velik, a brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo. Ob hitrem ukrepanju ima Slovenija še možnost, da postane model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete ter tako postane zgled drugim državam. Naravne danosti nam to še omogočajo, imamo tudi znanje, potrebni so le še bolj odločni koraki v smeri varovanja tega, kar so mnoge države že izgubile. To je naša konkurenčna prednost, ki se je premalo zavedamo.«

Informacije o članku

Revija: Journal of Applied Ecology

Izvirni naslov članka: A critical analysis of the potential for EU Common Agricultural Policy measures to support wild pollinators on farmland

Povezava na članek: https://besjournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/1365-2664.13572

O slovenskem soavtorju članka:
Pri raziskavi je sodeloval doc. dr. Danilo Bevk, raziskovalec Nacionalnega instituta za biologijo. Njegove raziskave so osredotočene na pestrost, ekologijo, monitoring in varovanje opraševalcev (predvsem čmrljev in čebel samotark) in uporabo opraševalcev v kmetijstvu. Več o njegovem delu in projektih.

Kontakt:
doc. dr. Danilo Bevk
Nacionalni inštitut za biologijo
Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov
Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana
Telefon: 059 232 783
E-mail: danilo.bevk@nib.si

Raziskava je potekala v okviru evropskega projekta Cost Super-B (Sustainable Pollination in Europe), slovenski del tudi v okviru projekta »Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja« (V4-1622), ki sta ga sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in programa »Združbe, interakcije in komunikacije v ekosistemih« (P1-0255), ki ga prav tako financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.