Članek dr. Edvarda Kobala s slovenske znanstvene fundacije v prilogi Znanost (30.10.2008)

Slovenski festival znanosti je že poldrugo desetletje tradicionalni večdnevni dogodek na začetku jeseni. Namenjen je vsem, ki želijo biti znanstveno pismeni, in širiti znanstveno kulturo, uživati v ustvarjanju ter zadovoljstvo in osvojeno znanje deliti z drugimi. Za dober in zanimiv festival znanosti so potrebni odlični promotorji ter zadostno število podpornikov.

Letošnji festival sredi septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil v tem uspešen. Osrednje sporočilo 14. festivala z mednarodno udeležbo je bilo oblikovano kot povabilo ljudem vseh starosti, izobrazb in poklicev, da si vzamejo vsaj nekaj ur časa za nenavaden vstop v svet znanosti in raziskovanja, ki ga je omogočalo več deset ljudi različnih strok. V ospredju je bilo spoznavanje povezav in odvisnosti med človekom in ostalo naravo, vpogled v dogajanja v živih bitjih, v živalsko raznolikost, v človekovo soočaje s podnebnimi spremembami, srčnimi in žilnimi boleznimi in v vesele trenutke, zlasti mladih raziskovalcev in izumiteljev s slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki so predstavljali obiskovalcem festivala svoje prve raziskovalne dosežke.

Uspešnost festivala so zagotovili nastopi vrhunskih slovenskih raziskovalcev, akad. prof. dr. Miha Tišlerja, akad. prof. dr. Matije Gogala in prof. dr. Bogdana Povha, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Dušana Petrača, častnega člana Slovenske inženirske akademije, prof. dr. Majde Žigon, prof. dr. Petra Rakovca, prof. dr. Igorja Zupana, dr. Andreja Gogale, doc. dr. Klemena Berganta, prof. Marijana Prosena, raziskovalca Luce Riva iz Italije ter še drugih. Udeleženci festivala, katerega pokroviteljica je bila Mojca Kucler Dolinar, ministrica pristojna za znanost, so postali bogatejši za novo znanje.

Spet drugi so dobili potrditev, da je v znanosti njihova življenjska priložnost. Priprava in izvedba letnega slovenskega festivala znanosti je zahteven projekt Slovenske znanstvene fundacije (SZF) tako v organizacijskem, kakor v finančnem smislu. Po eni strani zahteva angažiranje več deset ljudi – od raziskovalcev, učiteljev, popularizatorjev znanosti in novinarjev do mladih – pri izvedbi dogodkov. Po drugi strani pa je odvisen od zadostnega obsega razpoložljivih denarnih sredstev. Zaradi preskromne podpore državnega proračuna v zadnjih letih (proračunska sredstva pokrijejo le okoli četrtino vseh stroškov) je bila SZF kot organizatorica primorana pridobiti glavnino denarnih sredstev s pomočjo donacij pravnih in fizičnih oseb. Festival znanosti ima v zadnjih letih nekaj zvestih donatoric med slovenskimi gospodarskimi družbami (BTC, Krka, Mercator, Nova Ljubljanska banka, Trimo, Delo).

V letu 2008 so omenjene družbe festival znanosti podprle v skupnem znesku 14.000 evrov. Pomemben delež potrebnih 30.000 evrov, pa je SZF zbrala med prebivalci naše države. Kampanja »Slovenci si zaslužimo vsebinsko bogat in po načinu izvedbe raznolik 14. slovenski festival znanosti« je potekala od začetka maja pa do sredine oktobra . K sodelovanju je bilo povabljenih okoli 2700 prebivalcev, odzvali pa so se 204 posamezniki. Za te posameznike – prevladovali so slovenski razumniki, zlasti starejši – lahko rečemo, da so razumeli pomen festivala znanosti za ozaveščanje prebivalcev o razvojni vlogi znanosti v sodobni družbi, za participacijo v javnih zadevah v zvezi z znanstveno politiko in za usmerjanje mladih šolajočih se ljudi v smer poklicnega delovanja v znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Raziskovalce naša družba potrebuje v večjem številu kot jih trenutno deluje v Sloveniji.

Predvsem pa je premalo raziskovalnih projektov, ki bi jih raziskovalci izvedli za naročnika iz slovenskega gospodarstva. Festival znanosti ima zato nalogo, da opozarja tako nacionalno znanstveno skupnost, kakor gospodarstvenike in lastnike kapitala na potrebno sožitje in številčnejša javno-zasebna partnerstva. Brez novega naložbenega vala v raziskave za slovenska podjetja bodo podjetja vedno hitreje nazadovala in marsikatero nišo, ki jim še omogoča trženje v mednarodnem prostoru, izgubila zaradi konkurenčnejših podjetij, ki jim omogočajo uspehe prav vlaganja v znanstvenoraziskovalne in razvojne projekte.