Mišo Rensko, priloga Znanost (16.10.2008)

V južnoafriškem rudniku zlata Mponeng, piše Renko, so znanstveniki 2,8 kilometra pod površjem Zemlje odkrili prvi ekosistem, ki ga sestavlja ena sama bakterija. Samozadostni organizem paličaste oblike so poimenovali Desulforudis audaxviator. O bakteriji, ki živi brez kisika v popolni temi pri 60 stopinjah Celzija, je članek objavila zadnja številka revije Science. Bakterija je dobro prilagojena razmeram, v katerih bi težko pričakovali kakršnekoli oblike življenja, je povedal vodja raziskave in prvopodpisani avtor članka dr. Dylan Chivian iz kalifornijskega Lawrence Berkeley National Laboratory. Okolje brez kisika, pri visoki temperaturi in pri visoki vrednosti pH, ki znaša kar 9,3, se res ne zdi najbolj primerno. Da lahko nek organizem preživi v teh razmerah, mora znati poskrbeti zase na drugačen način, kot to počno ostali organizmi na površju našega planeta. V okolju, kjer ni nobenega živega bitja, tako Desulforudis audaxviator energije ne dobiva od Sonca ali zraka, temveč si jo preskrbi iz vodika in sulfata, ki nastaneta pri razpadu radioaktivnega urana. Ogljik pridobiva iz enostavnih organskih in neorganskih molekul. Bakterijo je evolucija opremila z izrazito mnogostranskimi geni, ki ji omogočajo življenje v ekstremnih razmerah, predvsem pa lahko neposredno veže dušik iz okolja.

Desulforudis audaxviator so odkrili tako, da so filtrirali več kot 5600 litrov tekočine iz skalnih razpok v novo odprtem delu rudnika zlata Mponeng v bližini Johannesburga. »Že prejšnje raziskave so pokazale, da so v tem rudniku zelo preprosti organizmi, zato smo se lotili dela z velikimi pričakovanji. Skoraj vsi organizmi živijo v skupnostih, kjer so njihove vloge v ekosistemu precej natančno razdeljene. Tako samozadosten organizem smo zdaj odkrili prvič,« je dejal dr. Fred Brockman iz Pacific Northwest National Laboratory.

Analiza genoma bakterije je pokazala dokaj nenavadno zaporedje, sicer pa ima ta organizem vse, kar potrebuje za samostojno preživetje, pri čemer je še posebej pomembna njegova sposobnost, da pridobiva nujno potrebne elemente za življenje iz neorganskih izvorov. Bakterija se lahko reproducira sama, nekakšen biček ji omogoča prosto gibanje. Razvit obrambni mehanizem pred virusi daje slutiti, da so morali njeni predniki živeti v okolju, iz katerega so pridobili ta gen. Običajno imajo tovrstne bakterije okoli 1500 genov, medtem ko jih ima Desulforudis audaxviator nekoliko več – 2157.

Bakterija, ki lahko preživi sušo, visoke temperature in vsakovrstna pomanjkanja, je neodporna edino na kisik. »Zdaj lahko odgovorimo na vprašanje, ali so mogoče oblike življenja na planetih, kjer ni svetlobe in kisika. Desulforudis audaxviator je izvrsten dokaz za to. Kar vznemirljivo je, če pomislim, da je lahko vse, kar je potrebno za življenje, spravljeno v tako preprostem organizmu. Če bomo v prihodnosti odkrili oblike življenja na drugih planetih, bomo vedeli, da lahko nekateri organizmi živijo brez kisika in energijo pridobivajo na primer od sulfatov,« je dejal dr. Dylan Chivian.