07 sep
Sporočilo za javnost: Super krompir

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni


Super krompir

V okviru novega projekta EU ADAPT preučujemo, kako izboljšati prilagajanje krompirja na  ekstremne pogoje v okolju



•    Prof. dr. Kristina Gruden in njena skupina na Nacionalnem inštitutu za biologijo so del evropskega konzorcija, ki je prejel 5 milijonov EUR nepovratnih sredstev iz programa EU Obzorje 2020 za preučevanje mehanizmov prilagoditve krompirja na izpostavitev škodljivim dejavnikom okolja, kot so suša, vročina in poplave. Konzorcij, ki ga vodi Univerza na Dunaju, je sestavljen iz vodilnih evropskih akademskih inštitucij, glavnih evropskih žlahtniteljev krompirja, neprofitne EU organizacije, vladne agencije in podjetja, ki razvija tehnologije za avtomatizacijo v kmetijskem sektorju.  

•    Cilj projekta ADAPT je določiti nove molekulske tarče za vzgojo odpornih sort krompirja in obenem identificirati obstoječe sorte, ki so še posebej odporne na spreminjajoče se podnebne razmere

Krompir prvotno prihaja iz hladnih visokogorskih regij Južne Amerike in je zato še posebej občutljiv na vročinski stres," pravi prof. dr. Kristina Gruden z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njena skupina, ki se osredotoča na sistemsko biologijo rastlin, v projektu EU-Horizon 2020 ADAPT (Accelerated Development of multiple-stress tolerAnt PoTato) razvija biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir, s katerimi bodo pomagali najti molekulske tarče za vzgojo novih odpornih sort.

Cilj projekta je razviti nove strategije, s katerimi bo krompir moč prilagoditi na zahtevne podnebne razmere v prihodnosti. Delo je načrtovano za naslednja štiri leta, za katera je EU odobrila skupni proračun v višini 5 milijonov evrov (Sporazum o financiranju GA 2020 862-858). Mehanizmi prilagajanja stresu na molekularni ravni so pri poljščinah, kot je krompir, še vedno slabo raziskani. Naraščajoča obdobja vročine in suše zaradi podnebnih sprememb povzročajo ogromne izgube pridelka, pridelava krompirja pa trpi tudi zaradi poplav obdelovalnih površin zaradi močnega dežja. Posledično lahko na prizadetem območju v nekaj dneh pride do popolne izgube pridelka. "V okviru projekta raziskujemo molekularne in fenotipske reakcije na vročino, sušo in poplave, kar bo v prihodnosti še posebej pomembno za pridelek krompirja zaradi podnebnih sprememb. V sodelovanju z žlahtnitelji in pridelovalci želimo prepoznati mehanizme, ki omogočajo toleranco na stres", koordinator, prof. dr. Markus Teige z Univerze na Dunaju, povzema cilj projekta.

ADAPT je konzorcij desetih vodilnih evropskih raziskovalnih ustanov, štirih žlahtniteljev krompirja, neprofitne organizacije EU, Avstrijske agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) in podjetja, ki razvija tehnologije za avtomatizacijo v kmetijskem sektorju. V projektu sodelujoči raziskovalci združujejo svoje strokovno znanje na področju molekularne biologije, fiziologije stresa, sistemske biologije in tarčnega žlahtnjenja rastlin ter sodelujejo z organizacijami, namenjenimi končnim uporabnikom. "Na podlagi razumevanja odnosov med molekulami in z uporabo modernih metod računalniško podprte biologije želimo identificirati nove označevalce za ciljno gojenje sort krompirja, odpornih na stres, ki lahko zagotovijo stabilne donose tudi v težkih podnebnih razmerah prihodnosti. Za nas je zelo pomembno, da so med člani konzorcija tudi žlahtnitelji in predstavniki pridelovalcev, saj bodo tako rezultati hitro in neposredno na voljo končnim uporabnikom. Tako bomo lahko čim hitreje pomembno vplivali na sodobno kmetijsko pridelovalno prakso", pojasnjuje prof. dr. Gruden.

Ključni poudarki projekta ADAPT
•    V okviru projekta EU "Obzorje 2020", financiranem s 5 milijoni EUR, preučujemo, kako se krompir prilagaja številnim stresnim dejavnikom okolja, kot so vedno večja obdobja vročine in suše, pa tudi poplave.
•    Cilj: Nova izhodišča za ciljno žlahtnjenje sort krompirja, odpornih na stres, in identifikacija obstoječih sort, ki so še posebej odporne na spreminjajoče se podnebne razmere
•    Konzorcij projekta sestavlja deset vodilnih evropskih raziskovalnih institucij, žlahtnitelji krompirja, neprofitna organizacija EU, avstrijska agencija za zdravje in varnost hrane (AGES) in podjetje, ki razvija tehnologije za avtomatizacijo v kmetijskem sektorju
•    Koordinacija: prof. dr.Markus Teige, Univerza na Dunaju; Slovenski partner: prof. dr. Kristina Gruden, Nacionalni inštitut za biologijo.


Prvega sestanka projekta ADAPT, ki je potekal julija 2020 na spletu, so se udeležili predstavniki projektnih partnerjev in Evropske komisije.

Za sveže informacije nas obiščite nas na uradni stran projekta  in na Twitterju (@eu_Adapt).

Kontakt za dodatne informacije: prof. dr. Kristina Gruden (Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo), T: +386 59 23 28 24, Kristina.gruden@nib.si.