Nacionalni inštitut za biologijo je dne 19.02.2009, gostil brazilsko ambasadorko Nje. eksc. gospo Déboro Vainer Barenboim s soprogom dr. Štefanom Bogdanom Šalejem, predsednikom Centra za Latinsko Ameriko v Ljubljani in z gospodom Mitjo Svetetom, sodelavceem brazilske ambasade na Oddelku za kooperacijo – za področje sodelovanja med Brazilijo in Slovenijo. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi znanstvenega in poslovnega sodelovanja med Nacionalnim inštitutom za biologijo in  brazilskimi univerzami, raziskovalnimi inštituti in gospodarskimi subjekti.

V tiskani izdaji časopisa Delo, je bil dne 21.02.2009, objavljen članek novinarke Silvestre Rogelj Petrič, o obisku delegacije brazilske ambasade na Nacionalnem inštitutu za Biologijo.

Znanstvenoraziskovalno partnerstvo
Skupaj z Brazilci si je treba prizadevati za podporo EU

Prva rezidenčna veleposlanica Brazilije v Sloveniji je obiskala Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani.

Brazilija ni le najpomembnejša latinskoameriška gospodarska partnerica Slovenije, temveč zagotovo tudi najpomembnejša znanstvenoraziskovalna partnerica iz te regije. Sodelovanje v znanosti, ki ima velik pomen predvsem za gospodarstvo obeh držav, zelo sega na področje biologije. Zato ni presenetljivo, da je prva rezidenčna veleposlanica Brazilije v Sloveniji Debora Vainer Barenboim med prvimi znanstvenimi inštituti v Sloveniji obiskala prav Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani.

Kot je Debora Valner Barenboim izjavila za Delo, jo število projektov, v katerih Nacionalni inštitut za biologijo sodeluje z brazilskimi univerzami in drugimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, predvsem pa tematika projektov, navdušuje. Prepričana je, da se je nujno potruditi za pridobivanje sredstev, ki bi to že zelo razvejano in obetavno sodelovanje v znanstvenem pogledu in tudi glede na potencialne gospodarske koristi še naprej ohranjalo in še bolj okrepilo. Tako je vodstvu inštituta predlagala, da bi bilo vsekakor dobro z brazilskimi partnerji zaprositi za sredstva EU, ki so namenjena sodelovanju z Latinsko Ameriko. Po njeni presoji ta vir financiranja skupnih znanstvenoraziskovalnih projektov ni bil dovolj izkoriščen.

Sodelovanje slovenskega Nacionalnega inštituta za biologijo z raziskovalci v Braziliji sega tako rekoč na vsa področja, s katerimi se inštitut ukvarja, od vpliva insekticidov na okolje, raziskav pajkov, raziskav glede uvedbe novih rastlinskih vrst v določeno okolje, vpliva globalnega segrevanja na biodiverziteto, raziskav na področju speleobiologije in taksonov, biodiveritzitete podtalnih voda, bolezni rastlin, zlasti gospodarsko pomembnih, raziskav za razvoj okolju manj škodljivih pesticidov in seveda do gensko modificiranih organizmov. Te je v določenih fazah laže izvajati v Braziliji kot v Sloveniji, kjer veljajo veliko strožji ukrepi EU glede sobivanja gensko modificiranih rastlin s preostalimi rastlinami. Pri gensko modificiranih organizmih je zelo aktualen razvoj tehnik detekcije teh organizmov v okolju. Brazilski in slovenski znanstveniki pa sodelujejo tudi pri raziskavah toksičnosti cianobakterij in na zelo aktualnem področju naravnih snovi za preprečevanje rakavih obolenj.