09 jun
Meroslovje - velik del našega vsakdana

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni



Meroslovje - velik del našega vsakdana


V vsakdanjem življenju se pogosto in nezavedno srečujemo z m, ki zagotavlja, da vsi enako razumemo uteži in mere in je vsem takoj jasno, koliko je 2 kg jabolk, kako prostorno je 45 m2 veliko stanovanje ali da se moramo toplo obleči, če vremenoslovci napovedo, da bo temperatura padla pod 0°C. Namen meroslovja je zagotoviti natančne in zanesljive meritve - te so del našega vsakdana, in čeprav se tega morda niti ne zavedamo, prispevajo k večji varnosti v medicini in farmaciji, boljšemu obvladovanju različnih procesov v biotehnologiji in tudi k boljšemu razumevanju procesov v naravnem okolju.

Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje začelo razvijati tudi na področju kemije in biologije in se danes ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev,  npr. množino virusov ali njihovih nukleinskih kislin (DNA ali RNA). Nacionalni inštitut za biologijo je svoje meroslovno delovanje na področju biologije začel še bolj intenzivno razvijati po letu 2009, ko se je vključil v delovanje nacionalnega meroslovnega sistema pod okriljem Urada RS za meroslovje. Tako smo lahko prav zaradi večletnega razvoja metod določanja virusov iz različnih vodnih okolji, podprtega z odličnim meroslovnim znanjem in opremo, med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav in pomagali tudi evropski komisiji oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU.

Kot en od vodilnih meroslovnih inštitutov v Evropi in na svetu za področje meroslovja nukleinskih kislin, DNA in RNA, smo v začetku leta skupaj s sodelavci iz 4 meroslovnih inštitutov (NIST, ZDA; KRISS, Južna Koreja; VNIIM, Rusija in LGC, Velika Britanija) in Mednarodnega urada za uteži in mere objavili pregled meroslovnih aktivnosti na področju analiz nukleinskih kislin. Posebno pozornost smo posvetili meritvam na področju varne hrane in zdravja. Za objavo smo od Združenja za mednarodno sledljivost in analizno kemijo (CITAC) prejeli nagrado za najboljši članek.

Meroslovne aktivnosti Nacionalnega inštituta za biologijo na področju zdravja smo kot vodilni avtorji ali soavtorji bolj podrobno opisali v letošnji posebni majski številki revije METHODS, ki je namenjena pregledu metod in aplikacij digitalne PCR (dPCR) pri diagnostiki in raziskavah nalezljivih boleznih.

Opisali smo na primer natančno metodo za določanje količine humanega citomegalovirusa (hCMV) z dPCR, ki spada med herpesviruse in je v splošni populaciji široko prisoten. Pri zdravih ljudeh običajno ne povzroča težav, njegova prisotnost pa je zelo pomembna pri presajanju organov. Pacienti imajo namreč takrat namenoma oslabljen imunski sistem, zaradi česar lahko virus povzroči zelo resne zdravstvene zaplete. Našo metodo smo preizkusili v med laboratorijskih primerjavah za nemške medicinske laboratorije. Metoda se je izkazala za natančnejšo in zanesljivejšo od metod, ki se trenutno uporabljajo. To pomeni, da bi se naša metoda lahko uporabljala kot referenčna metoda kot tudi v rutinski diagnostiki.

V drugem članku smo sodelovali pri preverjanju metode določanja virusa HIV-1 z dPCR z reverzno transkripcijo. Določanje količine HIV je nujno za spremljanje uspešnosti terapije in za zaznavanj morebitnega razvoja odpornosti na zdravila, ki jih prejemajo ljudje okuženi s HIV-1. Tudi v tem primeru se je metoda izkazala kot primerna za referenčno metodo.

Več informacij: dr. Mojca Milavec: Mojca.milavec@nib.si.

Slika1: Za natančno določanje količine virusa v vzorcu je potrebno virusne delce razbiti in iz njih pridobiti dovolj čiste in kvalitetne nukleinske kisline.