Že leta 2000 smovzpostavili prve standardne protokole za določanje patogenih bakterij in sicer za Ralstonia solaacearum, ki povzroča rjavo gnilobo in Clavibacter michiganensis ssp. Sepedonicus, ki povzroča obročkasto gnilobo gomoljev krompirja. Z analizo krompirja pridelanega v Sloveniji smo takrat pokazali, da ti nevarni bakteriji v Sloveniji še nista bili prisotni, kar je omogočilo slovenskim proizvajalcem prodajo krompirja na trg EU.

Od preloma tisočletje je del dejavnosti Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo (FITO) tesno povezan s področjem diagnostike povzročiteljev rastlinskih bolezni in s službami za varstvo rastlin. Stalno razvijamo nove občutljive diagnostične metode in preizkušamo najsodobnejše aparature, ki nam omogočajo, da iz najrazličnejših vzorcev zanesljivo in natančno določimo povzročitelje bolezni rastlin.

Leta 2019 je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) NIB imenovala za Nacionalni referenčni laboratorij za škodljive organizme rastlin in sicer za področje bakterij in za področje virusov, viroidov in fitoplazm. Slednji je konzorcij treh partnerjev v okviru katerega je NIB zadolžen za naloge na področju virusov in viroidov na okrasnih rastlinah in vrtninah in za fitoplazme.

Z vstopom v EU smo se hitro povezali tudi z drugimi skupinami v EU in si kmalu utrdili položaj enakovrednega, zanesljivega in strokovnega partnerja ne samo v EU ampak tudi širše. Danes lahko s ponosom trdimo, da je NIB na področju diagnostike rastlinskih virusov, viroidov, bakterij in fitoplazem, med vodilnimi laboratoriji v svetu. Odlično znanje in sodobna tehnološka platforma je botrovala tudi imenovanju NIB za partnerja v kar dveh Evropskih referenčnih laboratorijih in sicer za področje virusov, viroidov in fitoplazem ter za področje bakteriologije.

Od 2011 smo tudi nosilec nacionalnega etalona za področje množina snovi/bioanalize nukleinskih kislin, zlasti na področju GSO in mikroorganizmov. Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo, je akreditiran pri Slovenski akreditaciji, s številko akreditacije LP-028 na področju preskušanja (SIST EN ISO/IEC 17025) za določanje gensko spremenjenih organizmov in mikroorganizmov – povzročiteljev bolezni rastlin. Slovenijo zastopamo tudi v Organizacija za zaščito rastlin v Evropi in na Mediteranu (EPPO).

V dveh desetletjih in pol smo odkrili veliko novih povzročiteljev bolezni rastlin v Sloveniji in drugod, kar je omogočilo ustrezno ukrepanje Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter fitosanitarni inšpekciji. Odkrili smo nevarne bakterije, viruse, viroide in fitoplazme, ki lahko resno ogrozijo pridelavo krompirja, paradižnika, paprik in drugih poljščin pa tudi okrasnih rastlin. Danes določamo na različnih poljščinah in okrasnih rastlinah že več kot 100 nevarnih bakterij, fitoplazem, virusov in viroidov.

Trenutno je v EU zelo aktualno preprečevanje vnosa in razširjanja novega nevarnega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika (tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV), ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. V preteklih dveh letih smo, v pošiljkah semena paradižnika in paprike iz Kitajske v Luki Koper, večkrat ugotovili prisotnost tega nevarnega virusa. Fitosanitarna inšpekcija je na podlagi naših izvidov odredila uničenje teh pošiljk. S takšnim ukrepanjem na vstopnih točkah v EU pri nas in drugje po EU, preprečujemo škodo, ki bi nastala, če bi okužena semena posejali na polja.

Nekateri nevarni karantenski mikroorganizmi pa so žal že v Sloveniji. Tak primer je fitoplazma, povzročiteljica zlate trsne rumenice, s katero se v slovenskih vinogradih spopadamo že od leta 2005. Prenaša jo žuželka ameriški škržatek (Schaphoideus titanus), zato se žal se zelo hitro širi z rastline na rastlino. V takšnih situacijah moramo čimprej odkriti nova žarišča in okužene vinograde uničiti, da se škoda čimbolj omeji. V letu 2021 so bila tako odkrita številna nova žarišča okužbe s to fitoplazmo predvsem v vinogradih Ljutomersko Ormoških goric.

Včasih pa se zgodi tudi, da se ne ve kaj povzroča bolezen rastlin. Takrat v zelo kompleksnih in zanimivih raziskavah, kot detektivi iz nadaljevank, z različnimi metodami poskušamo ugotoviti možnega krivca.

Področje razvoja novih metod za diagnostiko mikroorganizmov je zelo dinamično in zahteva stalen napredek, izboljšave in inovacije, da lahko sledi razvoju novih škodljivcev po celem svetu, ki bi lahko ogrozili evropsko kmetijstvo in biodiverziteto. NIB to dejavnost uspešno prepleta z raziskavami biologije in biodiverzitete povzročiteljev rastlinskih bolezni in fiziologije rastlin, ki so v centru našega delovanja. Vzporedno smo vseskozi raziskovali tudi interakcije med mikroorganizmi in rastlinami in iskali učinkovite načine za trajnostne načine varstva rastlin.

Iz raziskav najmodernejše metode in pristope hitro prenašamo tudi na področje diagnostike. V zadnjih letih so se zelo uveljavile metode visokozmogljivega sekvenciranja, s katerimi lahko preverjamo prisotnost DNA narazličnejših organizmov, tudi povzročiteljev bolezni v vzorcih rastlin, vode za namakanje in drugih. Seveda poleg teh še vedno uporabljamo tudi klasične metode označevanja mikroorganizmov s protitelesi, elektronsko mikroskopijo in temeljno metodo mikrobiologije – gojenje bakterij na selektivnih gojiščih. Zaposleni na NIB v okviru številnih domačih in mednarodnih projektov (Valitest, Inextvir, Tropicsafe, BeXyl) širijo spoznanja o biologiji in epidemiologiji povzročiteljev bolezni ter njihovih interakcijah z rastlinami.

Že dve desetletji in pol stojimo ob boku najboljšim na svetu na področju diagnostike povzročiteljev bolezni rastlin in imamo pogosto vodilno vlogo pri razvoju novih metod za zgodnje odkrivanje mikrobov. Z odličnimi sodelavci in dolgoletnim uspešnim sodelovanjem z vladnimi službami ter domačimi in tujim partnerji to ostaja naša vizija tudi v prihodnje.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Zakaj so rastline in njihovo zdravje tako pomembne za človeka?

Večinoma se niti ne zavedamo pomena rastlin, čeprav so stalno okrog nas. Rastline so glavni vir hrane in krme, surovina za izdelovanje tkanin, nudijo nam nešteto možnosti uporabe lesa. Iz njih so nastali nafta, premog, plin in v zadnjem času tudi surovina za biogoriva. Ključne vlogo imajo v globalnih procesih kroženja vode, kisika in ogljikovega dioksida. Rastline so edini organizmi ki spreminjajo sončevo energijo v organske snovi in s tem v vir hrane in humusa. Rastline ustvarjajo naše življenjsko okolje, ki pomembno vpliva na naše zdravje in počutje. Kako dobro se počutimo na sprehodu po gozdu, na pikniku v travni, kako nas osveži senca drevesa v poletni pripeki urbanega okolja, kako prijazno nam pogled objame njive, nasade in vrtove? In vse naštete dobrobiti ali bolj moderno ekosistemske koristi rastlin so odvisne njihovega zdravja.

Kakšne so posledice če rastline zbolijo?

Rastline zbolijo tako kot ljudje in živali. Bolna rastlina ima večinoma slabšo rast in manjšo možnost preživetja. Če pa pogledamo iz antropocentričnega vidika in za primer vzamemo pridelavo hrane pa bolne rastline pomenijo slab pridelek. Trenutno stanje je po podatkih FAO zaskrbljujoče, saj zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo zaradi neprimerne oblike, teksture, barve, nezmožnosti cvetenja in tvorbe plodov in semen ali celo zaradi strupenosti, ki jih povzroči okužba. Zdravstveno varstvo rastlin pomeni za pridelavo rastlin enako kot medicina za človeka in veterina za živali. S skrbjo za zdravje rastlin prispevamo k zmanjševanju lakote, revščine, zaščiti okolja in povečevanju ekonomske razvitosti.

Kdo povzroča bolezni rastlin?

Bolezni rastlin povzročajo virusi, bakterije, fitoplazme, glive in insekti.Na nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) se v svojih raziskavah osredotočamo večinoma na mikroorganizme. Mikrobi so kralji živih bitij na zemlji! 80% biomase na zemlji pripada njim, prevladujejo v oceanih, v zraku v zemlji in kamninah, obdajajo in naseljujejo vsa živa bitja. Podobno kot ljudje tudi rastline naravno sobivajo s številnimi mikroorganizmi od katerih jih večina za rastline sploh ni škodljivih, mnogi so celo koristni in z rastlinami živijo v simbiozi. Tudi pri rastlinah so najbolj nevarni so tisti povzročitelji, ki povzročajo hude simptome in se hitro razširijo po pokrajinah, kontinentih ali celo globalno. Ti lahko povzročijo ogromne izgube pridelka in lahko vplivajo tudi na dobavo in ceno hrane. Na NIB razvijamo natančne diagnostične metode, ki nam omogočajo med celotno paleto mikroorganizmov prepoznati rastlinam škodljive.

Zakaj je sploh pomembno, da se natančno ugotovi kaj povzroča simptome na rastlinah?

Zato, ker so od tega odvisni ukrepi!

Če je rastlina uvela od suše se jo zalije, če pa je uvelost povzročil škodljiv organizem ga je potrebno zatreti. Običajno se uporablja mehanske ali kemične načine zatiranja škodljivcev. Vedno pa ti niso učinkoviti. Pri bakterijskih okužbah rastlin na primer antibiotiki, ki so v veliki meri uspešno ustavili bakterijske bolezni ljudi in živali, pri gojenju rastlin niso uporabni, saj jih ne moremo kar posipati po poljih.

Večkrat som torej v situaciji, ko na voljo nimamo primernih ukrepov in žal je takrat edina rešitev uničenje rastlin, kar pa kmete zelo prizadene. Zgodnje odkrivanje in potrjevanje rastlinskih povzročiteljev bolezni je zelo pomembno za oblikovanje pravočasnih in učinkovitih ukrepov s katerimi se omeji škodo in prepreči epidemije nevarnih povzročiteljev bolezni rastlin.

Kateri so najbolj znani primeri bolezni rastlin?

Zlovešč izraz Velika Lakota, ki jo je na Irskem povzročila krompirjeva plesen Phytophthora infestans, je še vedno vrezana v zgodovinski spomin Evropejcev , čeprav je od nje minilo že več kot 170 let. Nevarna gliva je prišla v Evropo iz Amerike in v nekaj letih povzročila ogromno škodo na krompirju. Najbolj tragične posledice so prizadele Irsko, kjer je lakota in z njo povezane bolezni povzročila smrt milijona ljudi, še milijon Ircev pa se je zaradi strašne lakote izselil.

V Sloveniji se z lakoto, ki jo je povzročila krompirjeva plesen k sreči nismo soočili, ker se je v naši krompirjevi deželi, krompir med prebivalci množično prijel šele konec 18. stoletja.

Nismo pa ušli pravi drami pridelovalcev krompirja v osemdesetih prejšnjega stoletja. Takrat se je s pomočjo listnih uši in preko okuženega rastlinskega materiala, v naše kraje razširil krompirjev virus Y^NTN in v nekaj letih izbrisal iz pridelave do takrat priljubljene slovenske sorte krompirja. V 20 stoletju to na srečno ni več povzročilo lakote, saj so jih lahko zelo hitro nadomestili z odpornimi tujimi sortami krompirja.

Trenutno pa oljkarji in strokovne službe, ki preprečujemo izbruhe bolezni rastlin strahoma spremljamo katastrofo v oljčnih nasadih v italijanski regiji Apulija. Zaradi okužbe z bakterijo Xylella fastidiosa so morali tam posekati že milijone okuženih oljk. Ta nevarna bakterija je najverjetneje v Italijo prišla iz centralne Amerike na rastlini kave v 2008 in se s pomočjo žuželki, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi izjemno hitro razširila po jugu Italije.

V Sloveniji ta bakterija še ni prisotna, zato se izvajajo poostrene kontrole rastlinskega materiala uvoženega iz tujine še posebej iz prizadetih regij. Vzorce teh pošiljk na Nacionalnem inštitutu za biologijo analiziramo na prisotnost nevarne bakterije.

Kako pridejo nevarni povzročitelji rastlinskih bolezni k nam?

Škodljivi mikroorganizmi pridejo v EU po različnih poteh. Že če se ozremo po policah trgovin nam postane jasno, da razno sadje in zelenjava danes prihajata k nam z vseh koncev sveta. Enako velja tudi za uvoz semen in sadik. Z rastlinami, njihovimi deli, plodovi ali semeni po svetu potujejo tudi povzročitelji rastlinskih bolezni in sploh ni nujno, da so simptomi takrat že vidni.

Bolezni se nato iz posameznih žarišč razširijo na nova področja in včasih tudi na nove rastlinske vrste.

Spremenjene klimatske razmere, velika rast mednarodne trgovine in množičnih potovanj še povečujejo možnost vnosa nevarnih povzročiteljev bolezni rastlin. V EU vedno večkrat zaznamo bolezni in škodljivce, ki jih prej nismo poznali.

Kaj lahko sami naredimo za zdravje rastlin?

Ko prihajamo iz potovanj bodimo pazljivi, da s seboj ne nosimo rastlin in rastlinskih proizvodov (semen, plodov, rož) iz drugih delov sveta, saj z njimi širimo tudi rastlinske bolezni in škodljivci. Prav tako ne naročajmo semen in rastlin preko interneta, saj je dokazano, da so vir znanih in neznanih rastlinskih škodljivih mikroorganizmov.

Jemo lokalno da bo naš ogljični odtis manjši saj ne bomo onesnaževali okolja s transportom z drugega konca sveta, hkrati pa se zmanjša tudi možnost vnosa novih nevarnih povzročiteljev bolezni rastlin v našo regijo.

Ali je tudi pri rastlinskih boleznih preventiva boljša kot kurativa?

Za bolezni rastlin, ki povzročajo hude simptome in se hitro širijo velja, da so stroški ukrepov preprečevanja vnosa in omejevanje razširjanja povzročiteljev neprimerljivo nižji od stroškov ukrepov za blaženje posledic epidemij. Najbolj skrb vzbujajoči so povzročitelji bolezni rastlin, ki jih na našem ozemlju še nimamo, na podlagi izkušenj iz drugih držav pa vemo, da v primeru njihovega vnosa in kasneje ustalitve lahko pride do velikih ekonomskih izgub.

Program preiskav za zlato trsno rumenico na primer je na letni ravni znašal 62.295 € v primerjavi s škodo na vinski trti, ki je bila ocenjena na preko 12.MIO €/leto. V primeru hruševega ožiga je bilo vloženo v program preiskav 68.230 € (1,3 %) v primerjavi s škodo na jablanah in hruškah, ki je bila ocenjena na preko 7MIO €/leto (Knapič in sod., 2011).

Kako poteka nadzor nad vnosom nevarnih povzročiteljev rastlinskih bolezni v EU?

Ker je globalna trgovina danes dejstvo, pristojne službe spremljajo epidemiološke situacije v tistih regijah sveta, iz katerih bi se lahko bolezni po različnih poteh razširile v Evropo.

Ocenjujejo tveganje za takšne vnose in preventivno preverjajo prisotnost povzročiteljev bolezni v semenih in sadikah, ki se uvažajo v EU. Inšpektorji izvajajo vizualni nadzor nad pošiljkami rastlinskega materiala in pogosto odvzamejo vzorce, ki jih pošljejo v analizo na NIB ali drugim nacionalnim referenčnim laboratorijem. Če se z analizo potrdi prisotnost škodljivega organizma se pošiljka ustavi in uniči.

EU politika zdravstvenega varstva rastlin se torej osredotoča zlasti na odkrivanje novih uničujočih rastlinskih škodljivcev po vsem svetu, preprečevanje vnosa takih rastlinskih škodljivcev in, če prispejo na ozemlje EU, zgodnje odkrivanje in izkoreninjenje. Izhaja iz ugotovitve, da so preventivni ukrepi smiselni, da ne pride do uničenja potenciala kmetijske proizvodnje Unije oz okolja zaradi teh škodljivcev. EU zakonodaja določa podrobna pravila za zgodnje odkrivanje in izkoreninjenje karantenskih škodljivih organizmov na ozemlju EU. Določa obveznosti obveščanja o izbruhih, večletne programe spremljanja prisotnosti teh organizmov, določitev območji za izkoreninjanje in tudi povečane zahteve za prednostne škodljive organizme.

Kako se mikroorganizmi prenašajo z rastline na rastlino?

Za številne povzročitelje bolezni je ključ do uspešnega razširjanja prisotnost prenašalca, zato je nujno, da preprečimo vnos novih žuželk, da se ne bi ponovila zgodba kot v primeru zlate trsne rumenice. Fitoplazma, ki na vinski trti povzroča zlato trsno rumenico, je glede na dosedanje znanje bila v Evropi najverjetneje prisotna že zelo dolgo, škodo pa je začela povzročati šele z nenamernim vnosom ameriškega škržatka iz Amerike. Slednji namreč učinkovito raznaša fitoplazme iz okuženih na zdrave trte.

Škodljivi mikroorganizmi se lahko prenašajo tudi iz okuženih starševskih rastlin na potomce ali celo s sporami po zraku ali vodi oz. preživijo v tleh in spet okužijo naslednjo letino. Z njive na njivo jih lahko prenesemo tudi s kmetijsko mehanizacijo.

Kako preprečujemo razširjanje nevarnih povzročiteljev rastlinskih bolezni?

Nadzor se izvaja na poljih in v nasadih, kjer nadzorniki pogosto iščejo rastline z znaki okužbe. Včasih lahko že po bolezenskih znamenjih ugotovimo povzročitelja bolezni, pogosto pa to ni mogoče saj lahko različni patogeni povzročajo podobne simptome prav tako pa so lahko simptomi enake bolezni na različnih sortah različni. Zamešamo lahko celo nekatere simptome, ki so posledica okoljskih dejavnikov kot so suša ali pomankanje hranil v tleh (npr. venenje, razbarvanost ali obarvanost listov). Najtežje je odkriti okužene rastline, ki ne kažejo bolezenskih znamenj. Simptomi se lahko pojavijo šele kasneje na primer šele na plodovih, ko je že prepozno za ukrepanje. Nadzorniki na poljih, v vrtnih centrih, drevesnicah ipd. zato odvzemejo vzorce tako simptomatičnih kot tudi na videz zdravih rastlin. Okužbo potrdimo z natančnimi diagnostičnimi testi, ki jih izvajamo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in v drugih referenčnih laboratorijih.

Kaj je cilj delovanja EU referenčnih laboratorijev na področju zdravja rastlin ?

Zaradi vrhunska ekspertiza na področju biologije mikroogranizmov in vodilne vloge pri razvoju novih metod za zgodnje odkrivanje mikrobov je bil Nacionalni inštitut za biologijo imenovan v dva prva evropska referenčna laboratorija (EURL) za povzročitelje bolezni rastlin, in sicer v 1) EURL za viruse, viroide in fitoplazme in v 2) EURL za bakterije. Namen ustanovitve Evropskih referenčnih laboratorijev (EURL) je delo najpomembnejšimi povzročitelji bolezni rastlin, ki predstavljajo veliko grožnjo rastlinski pridelavi in samooskrbi s kmetijskimi pridelki. Cilj delovanja EURL-jev je, da bodo v EU uradni nadzori in druge uradne dejavnosti temeljile na diagnostičnih metodah, ki zagotavljajo točne, zanesljive in primerljive rezultate. Zgodnje odkrivanje okuženih rastlin, ki ga lahko dosežemo le s pravilno izbranimi diagnostičnimi testi, je namreč nujno, da se prepreči večja gospodarska škoda, ki lahko nastane v primeru vnosa povzročitelja bolezni v državo oziroma na mesto pridelave. NIB kot referenčni laboratorij EU zagotavlja pristojnim nacionalnim referenčnim laboratorijem in uradnim laboratorijem najnovejše informacije o diagnostičnih metodah in postopkih, organizira medlaboratorijske primerjalne preskuse (za preverjanje usposobljenosti laboratorijev in za preverjanje ustreznosti diagnostičnih metod) in programe usposabljanja. NIB je preverjanja usposobljenosti laboratorijev z vsega sveta organiziral še preden je postal del EURL.

Katere metode za določanje povzročiteljev rastlinskih bolezni uporabljamo na NIB?

V zadnjih letih so se zelo uveljavile metode pri katerih zaznamo DNA zaporedja posameznih škodljivih MO. Najprej iz rastlinskega vzorca izoliramo celotno DNA, torej tudi DNA rastline in vseh organizmov v ali na njej. Z verižno reakcijo s polimerazo znano po kratici PCR nato pomnožimo le zaporedje DNA, ki je specifično za škodljivega MO, ki ga iščemo. Da zaporedje lahko vidimo, ga označimo z barvili.

Bakterije lahko opazujemo tudi z mikroskopom. Z metodo imunofluorescence lahko na škodljive MO vežemo specifična protitelesa označena z barvili. Na ta način označene škodljive MO ločimo od ostalih, ker se svetijo.

Škodljive bakterije lahko tudi izoliramo iz rastlinskega vzorca in jih gojimo na gojišču. Kolonije škodljivih bakterij lahko prepoznamo po značilni obliki, barvi in teksturi, kljub temu pa z enim od zelo zanesljivih diagnostičnih testov npr. s PCR ali mikroskopom še potrdimo za katerega patogena zagotovo gre.

Včasih tudi preverjamo ali je MO, ki smo ga izolirali iz rastlinskih tkiv res tisti, ki povzroča bolezenska znamenja. To naredimo enostavno tako, da z njimi rastline ponovno okužimo in spremljamo ali se razvijejo značilna bolezenska znamenja.

Zakaj je pomembno, da imajo laboratoriji akreditacijo ISO 17025?

Laboratoriji uporabljajo standard ISO/IEC 17025 za uvedbo sistema kakovosti, katerega namen je izboljšati njihovo sposobnost doslednega ustvarjanja pravilnih rezultatov. V mnogih primerih podjetja in pristojni organi ne bodo sprejeli rezultatov testov ali umerjanja iz laboratorija, ki ni akreditiran. Prvo akreditacijo za usposobljenost laboratorija ISO 17025 je NIB pridobili za področje določanja gensko spremenjenih organizmov že leta 2003, v letu 2006 pa še za področje diagnostike povzročiteljev bolezni rastlin (delno fleksibilni obseg). Seznam akreditiranih metod in matriksov stalno dopolnjujemo. NIB je 2004 pridobil tudi akreditacijo za sistem vodenja kakovosti ISO 9001.

Ali navedete kakšne primere, kjer je NIB pomagal preprečiti vnos nevarnih povzročiteljev bolezni rastlin v EU?

Tak je na primer virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV), ki je bil prvič identificiran na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe pa so opazili leta 2014 v Izraelu. V Evropi je bil ta virus prvič odkrit leta 2018 in sicer v Nemčiji, nato pa so sledila poročila o najdbah tega virusa iz številnih drugih držav. V Sloveniji smo ga na rastlinah do sedaj zaznali enkrat, in sicer leta 2021. Smo ga pa v obdobju od 2020 do 2022 odkrili v kar nekaterih vzorcih semen paradižnika in paprike, ki so prispele iz Kitajske v Luko Koper kot vstopno točko v EU. Na podlagi rezultatov laboratorijskih analiz sta Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter fitosanitarna inšpekcija nemudoma odredili uničenje okuženih semen in s tem je bila preprečena škoda, ki bi lahko nastala v EU, če virusa v semenih ne bi odkrili.

Na naša vrata trka bakterijski ožig oljk zaradi katerega v južni Italiji propadajo mlade in večtisočletne oljke. Povzročiteljica, bakterija Xylella fastidiosa, pa lahko poleg oljk okuži tudi mnogo drugih pomembnih rastlin npr. vinso trto, mandljevske, košičarje in več kot 300 drugih vrst rastlin. Naša diagnostika skrbi, da ne pride do vnosa bakterije z okuženimi rastlinami v trgovini ter za preverjanja morebitnega vnosa po naravni poti – če bi do njega prišlo, je nujno, da ga čimprej zaznamo in tako pridobimo čas za ukrepanje.

Bakterije iz rodu Ralstonia, ki okužujejo krompir, paradižnik in druge rastline, dobro preživijo v naravi. Živijo lahko v grenkosladih, koprivah in v površinskih vodah. Nekatere izmed držav v Evropi imajo okužene že večje število površinskih voda, ki tako služijo za širjenje bolezni. V Sloveniji so vode in pridelava proste teh bakterij, saj smo nekatere vnose uspešno zaznali in preprečili širjenje bolezni.

Več informacij:

http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov

Tel: 059 232 800

e-mail: labfito@nib.si