14
sep
Mednarodna poletna šola o naprednih biomedicinskih tehnikah za zdravljenje osteohondralnih okvar
Ko poletni vrvež turizma zamre, ko pločniki in bližnje slikovite obmorske steze postanejo nenavadno prazne in puste ko nanje leže senca sicer še vedno prijetno toplega sonca in ko mediji ne poročajo več tako pogosto o turističnem utripu naše obale, saj so kisle kumarice že davno vložene, takrat napoči čas za drugačne teme, za drugačna medijska poročila. Že res, da je Piran kulturno, torej Tartinijevo mesto, vendar je Piran tudi mesto, v katerem znanstveno raziskovalni utrip Morske biološke postaje, ta srednjeveški biser naše obale postavlja v sam vrh mest, v katerih se rojeva slovensko znanstveno raziskovalno delo. Mednarodna poletna šola o naprednih biomedicinskih tehnikah za zdravljenje osteohondralnih okvar namenjena podiplomskim študentom različnih bioloških in inženirskih znanosti, gotovo nakazuje smelo začrtano pot kako naprej, kako v prihodnje…
Sedemnajst strokovnjakov svetovnega slovesa z različnih področij povezanih z zdravljenjem osteohondralnih (kostno-hrustančnih) okvar, je od 14. do 21 septembra v organizaciji Zavoda RS za transfuzijsko medicino, Tehnološke fakultete Univerze iz Beograda, Nacionalnega inštituta za biologijo in Tissue Engineering and Regenerative Medicine International Society (TERMIS) izmenjavalo svoje poglede glede fiziologije kostnega in hrustančnega tkiva v odnosu do kliničnih problemov in tkivno inženirskih rešitev, prav tako pa tudi do zakonodaje in težav s katerimi se soočajo pri prenosu znanja iz laboratorijev v klinike. Poletni šoli, ki jo je obiskalo trideset študentov naravoslovnih in inženirskih znanosti (medicine, biotehnologije, farmacije) se je pridružilo tudi precej dodiplomskih študentov. Najštevilčnejši so bili seveda domači slušatelji, sledili so jim Srbski, mednarodno dimenzijo pa so šoli dodali še študentje iz Španije, Izraela, Irana, Portugalske in Švice. Namen šole je bil predstaviti najnovejše klinične aplikacije zdravljenja osteohondralnih okvar in spremljajoče tehnologije. Strokovnjaki so predstavili celotno pot; od sistemov na laboratorijski ravni, do prenosa v kliniko, študenti pa so spozna(va)li tudi etične in zakonske zahteve s katerimi se soočamo pri prenosu »tkivno inženirskega produkta« iz laboratorija v klinično uporabo. Seveda se predavanja niso mogla izogniti tržnim zahtevam in podjetništva ter čim hitrejšega prenosa znanja v klinično uporabo, oz. do koristnika. Seveda brez laboratorijskega dela in demonstracij v njem ni šlo. Tako so slušatelji že prvi dan spoznavali fiziologijo hrustanca in kosti, predavatelji pa so posebno pozornost posvetili značilnosti teh dveh tkiv, ki jih je potrebno poznati, če se želimo ukvarjati s tkivno inženirskim pristopom k »popravilu« osteohondralnih poškodb.
Dr. Matej Drobnič je nazorno predstavil klinične probleme poškodb hrustanca in kosti potem pa se je tematika predavanj obrnila bolj v tkivno inženirske vode in izkušeni strokovnjaki z različnih področji so predstavili tudi to področje (dr. Nevenka Kregar Velikonja, dr. Hana Krečič Stres, dr. Darja Marolt, prof. Gordana Vunjak Novaković, dr. Bianca Barolli, prof. Smadar Cohen). Najustreznejše biomateriale, ki se uporabljajo pri kreiranju kostnih in hrustančnih vsadkov in bioreaktorske sisteme v katerih gojimo celice, pa je predstavila prof. Bojana Obradovič. Dr. Dieter Wirz pa je izpostavil pomembnost pri oceni funkcionalne lastnosti kostnega, oz. hrustančnega tkiva, ki ga pripravimo v laboratoriju. Ob koncu je sledilo še predavanje doc.dr. Ralfa R Toenjesa o etičnih vprašanjih in zakonskih predpisih s področja naprednih tehnologij pri zdravljenju.
