Ljubljana, 24. april 2025 - Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so raziskovalke Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavile rezultate mednarodnega projekta ADAPT, ki se osredotoča na razvoj krompirja – “super krompirja” - odpornega na vremenske ekstreme. Dogodek je poudaril ključno vlogo rastlinske znanosti pri iskanju rešitev za globalne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, in pomen interdisciplinarnega pristopa v sodobnem kmetijstvu.

V uvodnem nagovoru je prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica NIB, izpostavila, da je razvoj na področju zdravja rastlin izjemno dinamičen, saj vključuje metodologije iz področja biologije, matematike, biotehnologije, bioinformatike in samo tak, vključujoč in multidisciplinaren pristop omogoča znanosti sodobno načrtovanje rastlin, ki so dovolj odporne in kljubujejo stresu na poti do potrošnika. Izpostavila je, da so za rastline eden izmed največjih izzivov prav podnebne spremembe, ki neposredno vplivajo na pridelavo hrane. Zato je razumevanje rastlinskih odzivov na klimatski stres ključnega pomena za razvoj odpornih poljščin, ki bodo lahko zagotavljale stabilen pridelek tudi v spremenjenih okoljskih pogojih.

Dr. Carissa Robyn Bleker, NIB, je predstavila digitalno orodje Stress Knowledge Map ali SKM, ki omogoča analizo molekularnih odzivov rastlin na različne stresne dejavnike, kot so suša, vročina in poplave. Orodje združuje podatke iz številnih znanstvenih člankov in 25 javno dostopnih baz kar omogoča raziskovalcem in kmetovalcem boljše razumevanje rastlinskih odzivov ter razvoj odpornejših sort.

Dr. Maja Zagorščak, NIB, je predstavila raziskave, ki so analizirale odzive krompirja na različne stresne pogoje kot so škodljivci, temperaturne spremembe ter pogoste poplave. Poskuse so opravljali na vrsti krompirja Desiree. Z uporabo naprednih metod integracije podatkov so ugotovili specifične molekularne odzive krompirja na stresne pogoje (vročina, suša, poplave), kar bo omogočalo razvoj novih sort, prilagojenih na kombinirane stresne dejavnike.

Dr. Angelika Vižintin (NIB) je predstavila uporabo dronov in strojnega učenja pri spremljanju rasti 44 vrst krompirja, ki so jih v obdobju treh let spremljali na petih različnih lokacijah poskusnih polj v Evropi – v Srbiji, Avstriji, Španiji in na Nizozemskem. Z uporabo dronov so realizirali kar 6619 opazovanj, vključili kar 151 spremenljivk (temperatura zraka ponoči, vlažnost tal ponoči, dolžina dneva, vegetacijski indeksi idr.) in pridobili podatke, na podlagi katerih so razvili model za napovedovanje pridelka in prepoznali sorte krompirja, ki so najbolj odporne na stresne pogoje.

Prof. dr. Kristina Gruden, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je ob povzetku predstavitev raziskovalk poudarila pomen prenosa znanstvenih spoznanj v prakso ter nadaljnjega raziskovanja za razvoj trajnostnih kmetijskih praks. Poudarila je, da vsa ta predstavljena orodja, bi omogočala lažje delo za pridelovalce in boljši donos ob manj obremenjujočem odnosu do zemlje in okolja. Ker je Slovenija le 40% samozadostna, je izpostavila vizijo za oblikovanje konkretnih rešitev. Prva rešitev, ki jo je prof. dr. Gruden omenila je razvoj novih sort, ki omogočajo konstanten donos, do njih pa pridemo z žlahtnenjem in selekcijo najboljših lastnosti za doseganje željene ali tarčne odpornosti krompirja. Kot drugi sklop rešitev pa je prof. dr. Gruden navedla bolj pametne kmetijske prakse (uporaba dronov, elektronsko spremljanje pridelave itd.), ki opolnomočijo in informirajo kmeta o primernosti sorte za določeno kmetijsko površino ali mu predlagajo konkretno intervencijo na kmetijsko površino. Predstavljene raziskave, rešitve in znanje projekta ADAPT, so zelo praktična pot tudi za pridelovalce do t. i. “preciznega kmetijstva” (precision agriculture), ki vodi v bolj učinkovito delo na pridelovalnih površinah, boljšem donosu in do trajnostnih kmetijskih praks.

Raziskovalni del dogodka na NIB je zaključil pogled odločevalca - dr. Martin Batič iz Oddelka za biotehnologijo Ministrstva za okolje, prostor in energetiko je izpostavil pomen moderne biotehnologije za razvoj sodobne, informirane in z znanjem povezane družbe. Izrazil je podporo ministrstva raziskavam, ki prispevajo k razvoju odpornih kmetijskih praks, ter pomenu sodelovanja med znanstvenimi institucijami in državnimi organi pri podpori pridelovalcem in spopadanju s podnebnimi izzivi. Izpostavil je okvir predloga prihajajoče EU zakonodaje na področju novih genskih tehnologij ( NGT), ki bo v širši evropski razpravi aktualen v drugi polovici letošnjega leta.

Današnji dogodek je poudaril, da je znanost na področju zdravja rastlin zelo dinamična in vključujoča. Interdisciplinarni pristopi, kot jih predstavlja projekt ADAPT, omogočajo razvoj odpornih poljščin in trajnostnih kmetijskih praks, ki bodo ključne za prihodnost kmetijstva in prehranske varnosti.