Projekt »Pomoč opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini za podporo biodiverziteti« (EIP POMOP) je namenjen izboljšanju razmer za opraševalce v kmetijski krajini.

Osredotočili smo se predvsem na slabo izkoriščen potencial strniščnih dosevkov v kmetijstvu za potrebe varstva opraševalcev in na talne gnezdilnic za čebele samotarke, ki so novost v našem prostoru.

Pomemben del projekta je bil preizkus praks na petih kmetijah, predvsem na območjih z intenzivnejšim kmetijstvom. Naslovili smo dve glavni težavi opraševalcev – pomanjkanje hrane in primernih mest za gnezdenje. Projekt je nadgradnja projekta »Sadjarji za opraševale in opraševalci za sadjarje« (EIP SOOS).

V Sloveniji je bilo doslej najdenih preko 570 vrst divjih čebel. Med njimi je vsaj 35 vrst čmrljev, ostalo pa so čebele samotark. Najbolj znane so vrste, ki gnezdijo v luknjah v lesu in votlih rastlinskih steblih. Te lahko zelo enostavno gojimo v gnezdilnicah, ki jih danes vse pogosteje najdemo na vrtovih pa tudi sadovnjakih, saj so samotarke zelo dobre opraševalke. Posebno gnezdilnico zanje smo zasnovali in testirali tudi v okviru projekta EIP SOOS.

Veliko manj znane pa so vrste, ki gnezdijo v tleh, čeprav je takih vrst kar dve tretjini. V tla kopljejo rove in v njih delajo nekakšne kamrice, v katere odlagajo cvetni prah pomešan z medičino in jajčeca. Večina vrst živi samotarsko (vsaka samica skrbi za svoje gnezdo), kar nekaj pa jih razvije tudi različne stopnje družbenosti. Nekatere živijo celo v pravih družinah, podobno kot medonosna čebela in čmrlji.

Njihovo gnezdenje je precej neopazno, še posebej pri manjših (najmanjše čebele so velike le 3 mm) in samotarskih vrstah. Pogosto gnezdijo na površinah z redko in nizko vegetacijo ter stlačenimi tlemi, zato ne preseneča, da jih pogosto najdemo na kakih na prvi pogled nenavadnih mestih npr. na manj zvoženih njivskih poteh.

V današnji kmetijski krajini je primerih in varnih mest za gnezdenje vedno manj. V okviru projekta smo zato v Sloveniji prvič preizkusili talne gnezdilnice za čebele samotarke. Z njimi smo skušali čimbolj posnemati naravna gnezdišča teh čebel.

Naredili smo jih tako, da smo na sončni legi s po možnosti rahlo nagnjenim terenom izkopali jamo in vanjo posadili štiri lesene okvirje (120 x 80 x 20 cm). Okvirje smo nato nazaj zasuli z isto zemljo in jo potlačili. Gnezdilnice smo redno pleli oziroma vzdrževali nizko in redko vegetacijo.

Preizkus smo opravili na vseh petih kmetijskih gospodarstvih. Prvo leto so se čebele naselili v eni gnezdilnici, drugo leto še v eni. Na preostalih treh gnezdilnicah čebel ob naših pregledih nismo opazili, kar sicer ne izključuje gnezdenja, a prav velike naseljenosti verjetno ni bilo. Pričakujemo, da se bodo gnezdilnice v prihodnjih letih še naseljevale.

Fotografije: Danilo Bevk in Blaž Koderman

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo (vodilni partner), kmetijska gospodarstva: Anton Plut, Primož Titan, Simon Stibilj, Franci Omahen in Šolski center Šentjur; Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Jasna dizajn

Financiranje: Projekt EIP POMOP se financira iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (v celoti iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) in poteka v okviru ukrepa Sodelovanje Programa razvoja podeželja 2014-2020, Podukrep 16.5. - Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Trajanje: 18. 5. 2022 – 18. 5. 2025