06
avg
Navadni morski golob v Tržaškem zalivu in bližnji okolici pleni predvsem mehkužce
Območje Tržaškega zaliva in bližnjega severnega Jadrana omenjajo kot zibelko morskih naravoslovnih ved, nizi raziskovalnega spremljanja pa so prav v tem okolju med najdaljšimi na planetu. Kljub temu pa je poznavanje mnogih skupin morskih organizmov še vedno slabo in pomanjkljivo. To velja tudi za hrustančnice (Elasmobranchia). Zveni paradoksalno, a o nekaterih najbolj pogostih morskih psih in skatih še vedno zelo malo vemo. To velja tudi za navadnega morskega goloba (Myliobatis aquila).
Zato so rezultati pred kratkim objavljene raziskave o prehranjevalni ekologiji navadnega morskega goloba v Tržaškem zalivu in bližnji okolici, ki so jih obelodanili raziskovalci iz Morske biološke postaje Nacionalnega Inštituta za Biologijo iz Pirana in raziskovalca iz Mariborske univerze ter univerze v Trstu, še toliko bolj pomembne. Analiza vsebine 122 želodcev osebkov, ujetih kot prilov v Tržaškem zalivu in vzdolž zahodne istrske obale, je pokazala, da navadni morski golobi plenijo v največji meri mehkužce (75,17% relativne abundance), predvsem školjke in polže, medtem ko so raki, sipunkulidi, iglokožci in mnogoščetinci predstavljali precej manjše število (< 10%). Prehranska raznolikost je bila pri mladičih opazno večja, kar kaže na bolj oportunistično strategijo iskanja hrane v zgodnjih življenjskih fazah. Vendar pa se z naraščajočo telesno velikostjo pojavi izrazit ontogenetski prehranski premik, ki povzroči večjo specializacijo za plenjenje školjk. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je obravnavano območje zelo pomembno kot razmnoževalno okolje za mnoge vrste hrustančnic in predstavlja jaslice za mlade primerke.
To vsekakor velja tudi za navadnega morskega goloba, kateremu raziskovano območje ponuja znatne možnosti za iskanje hrane in s tem poudarja njegov širši ekološki pomen za vrsto. Pridobljeni rezultati se dobro ujemajo z maloštevilnimi raziskavami prehrane navadnega morskega goloba v Sredozemskem morju in Atlantiku.
Zato so rezultati pred kratkim objavljene raziskave o prehranjevalni ekologiji navadnega morskega goloba v Tržaškem zalivu in bližnji okolici, ki so jih obelodanili raziskovalci iz Morske biološke postaje Nacionalnega Inštituta za Biologijo iz Pirana in raziskovalca iz Mariborske univerze ter univerze v Trstu, še toliko bolj pomembne. Analiza vsebine 122 želodcev osebkov, ujetih kot prilov v Tržaškem zalivu in vzdolž zahodne istrske obale, je pokazala, da navadni morski golobi plenijo v največji meri mehkužce (75,17% relativne abundance), predvsem školjke in polže, medtem ko so raki, sipunkulidi, iglokožci in mnogoščetinci predstavljali precej manjše število (< 10%). Prehranska raznolikost je bila pri mladičih opazno večja, kar kaže na bolj oportunistično strategijo iskanja hrane v zgodnjih življenjskih fazah. Vendar pa se z naraščajočo telesno velikostjo pojavi izrazit ontogenetski prehranski premik, ki povzroči večjo specializacijo za plenjenje školjk. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je obravnavano območje zelo pomembno kot razmnoževalno okolje za mnoge vrste hrustančnic in predstavlja jaslice za mlade primerke.
To vsekakor velja tudi za navadnega morskega goloba, kateremu raziskovano območje ponuja znatne možnosti za iskanje hrane in s tem poudarja njegov širši ekološki pomen za vrsto. Pridobljeni rezultati se dobro ujemajo z maloštevilnimi raziskavami prehrane navadnega morskega goloba v Sredozemskem morju in Atlantiku.
Lipej, L., R. Battistella, B. Mavrič & D. Ivajnšič (2025): Diet of the Common Eagle Ray, Myliobatis aquila (Linnaeus, 1758) in the Northern Adriatic Sea. Fishes, 10, 311.
