18
avg
Prva znanstvena objava o uporabi pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) na Slovenskem
Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili pasivni akustični monitoring kot sodoben in neinvaziven način spremljanja sov ter drugih varstveno pomembnih ptic. Metoda se je na Dobrovljah izkazala za učinkovitejšo od klasičnih popisov in predstavlja pomemben korak k sodobnejšemu monitoringu ogroženih vrst v Sloveniji.
Metoda pasivnega akustičnega monitoringa temelji na uporabi avtonomnih snemalnikov zvoka, ki se jih namesti v naravno okolje in pusti delovati dlje časa. Po koncu obdobja postavitve raziskovalec pobere snemalnik in pregleda posnetke ter v njih prepoznava oglašanje vrst organizmov, ki ga zanimajo. Prepoznaven klic živali, denimo ptice, predstavlja trajen dokaz o prisotnosti te vrste, za katerega imamo tudi točne podatke o kraju in času. Med glavnimi prednostmi pristopa sta neinvazivnost in obseg – klasični popisi, s katerimi sicer potrjujemo prisotnost določenih organizmov v naravi, zahtevajo angažma poznavalca, kar je drago in časovno potratno. Poleg tega lahko popisovalec s svojo prisotnostjo v okolju zmoti bolj plašne živali, ki se zato potuhnejo in jih morda ne bo zaznal. Snemalniki so po drugi strani praktično nevidni in omogočajo bolj naravno vedenje preučevanih vrst. Po zaslugi razvoja tehnike so na voljo poceni in trpežni snemalniki, ki jih je možno pustiti v okolju več deset ali celo več sto hkrati po teden dni ali dlje.
Najpomembnejša omejitev metode je, da lahko seveda zaznava le živali, ki se prepoznavno oglašajo. Slabost sta še velikanska količina podatkov, ki predstavlja izziv za hranjenje in pregledovanje, v splošnejšem smislu pa dejstvo, da zaznavamo ciljne organizme samo posredno, kar lahko otežuje interpretacijo. V tujini je metoda kljub izzivom že dodobra uveljavljena za spremljanje skupin živali, kot so ptice, dvoživke in sesalci, v nekaterih primerih tudi kot del državnih shem monitoringa ogroženih vrst, pri nas pa doslej še ni bila vpeljana

Kozača (foto: Al Vrezec)
Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo smo prepoznali potencial metode PAM in jo začeli aktivno razvijati za spremljanje ptic varstvenega pomena, ki so vključene v shemo Natura 2000. V sklopu projekta LIFE IP, namenjenega razvoju in vpeljevanju inovativnih metod monitoringa, smo preskusili uporabnost metode in na osnovi rezultatov izdelali vrsto protokolov za monitoring nekaterih varstveno pomembnih vrst ptic na državni ravni. Pri vrstah, kot so podhujka, kozača, koconogi čuk, mali muhar idr., se je metoda PAM izkazala za mnogo učinkovitejšo od klasičnih popisnih metod in bo predstavljala osnovo za monitoring teh vrst v prihodnje.

Mali skovik (foto: Matjaž Bedjanič)
V pričujoči študiji s poudarkom na sovah smo na podlagi dela zbranega zvočnega gradiva s planote Dobrovlje nazorno pokazali, da je lahko PAM znatno učinkovitejši od standardne metode popisovanja, ki se zanaša na izzivanje sov s predvajanjem oglašanja. Potrdili smo prisotnost lesne sove, kozače, malega skovika in koconogega čuka, nenadejano pa na eni lokaciji tudi zelo »pevsko razpoloženega« samca velike uharice, vrste, ki je na obronkih Dobrovelj slabo poznana. PAM, kljub temu, da je v tujini že uveljavljen pristop, se uporablja predvsem za raziskave ptic pevk, medtem ko je tovrstnih raziskav na sovah zgolj peščica. Naša študija torej izboljšuje uporabnost metode in hkrati predstavlja nov korak pri uvajanju učinkovitega sodobnega pristopa za spremljanje ogroženih živalskih vrst tudi pri nas. Potrjuje tudi pomembnost Dobrovelj, zakrasele gozdnate planote na zahodnem robu Savinjske doline, kot življenjskega okolja za sove.
Gozdnata krajina Dobrovelj (foto: Matjaž Bedjanič)
Znanstveni članek je pred nekaj dnevi izšel v reviji Natura Sloveniae. Za nadaljnje študije preskušamo uporabo samodejnih algoritmov za prepoznavanje oglašanja, ki lahko močno poenostavijo iskanje oglašanja v ogromnih zbirkah posnetkov zvoka.
Članek: https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae/article/view/27265
Priloženi video: oglašanje lesne sove, posneto z avtonomnim snemalnikom. Po vzorcu na vizualizaciji, ki jo izriše program za analizo zvoka, je možno hitro prepoznati klic sove, za potrditev pa si ga raziskovalec po potrebi tudi predvaja.











