Sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo (v nadaljevanju NIB) so leta 2006 v jamo Velika Pasica na Gornjem Igu postavili instrumente, s katerimi merijo ekološke razmere v jami in obnašanje vodne favne. Merilno mesto v jami spada trenutno med najbolje opremljene laboratorije na svetu za spremljanje jamske ekologije oziroma hidrologije.

Včeraj sta prof. dr. Anton Brancelj, vodja oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov na NIB-u, in župan Iga Janez Cimperman pred jamo Velika Pasica odkrila informativno tablo. Tabla je rezultat dela sodelavcev Nacionalnega inštituta za biologijo in bo obiskovalce obvestila o značilnostih jame.

Prof. dr. Brancelj in župan Iga g. Janez Cimperman

Posebnost jamskega ekosistema je leta 2000 opazil prof. dr. Anton Brancelj s sodelavci. Odkrili so bogato favno drobnih rakov ceponožcev, ki živijo v skalnih razpokah na stropu, ki so napolnjene z vodo. Doslej je bilo v jami najdenih 12 vrst, od tega so bile kar tri kot nove vrste za znanost opisane prav iz te jame. V sodelovanju z občino Ig je NIB leta 2006 jamo opremil z instrumenti, s katerimi merijo ekološke razmere v jami in obnašanje vodne favne. »Še zlasti je v ospredju problematika, kako bodo klimatske spremembe vplivale na to enkratno favno,« je o delu NIB-a povedal znanstveni svetnik prof. dr. Anton Brancelj. Edinstvenost jame je velikega pomena tudi za občino Ig, informativna tabla pa bo zanimiva tudi za pohodnike in izletnike.

V svetovnem merilu je jama poznana po svojem edinstvenem in bogatem živalstvu. Iz jame je bil leta 1853 opisan hrošč dlakavi brezokec, ki spada med prve znanstveno opisane jamske hrošče na svetu. Čeprav v jami ni tekoče vode, pa je še posebej zanimiva vodna favna. V drobnih lužah, ki jo polnijo kapljice s stropa,  je bilo doslej ugotovljenih okoli 20 vrst jamskih vodnih živali. Od tega so tudi prej omenjene tri vrste ceponožnih rakov, ki so bile pred kratkim opisane prav iz te jame in ne živijo nikjer drugje. Njihova posebnost je tudi ta, da živijo v razpokah v stropu, ki so zalite z vodo. Glede na število jamskih vrst in na novo opisanih vrst je ta jama povsem primerljiva z bolj poznano in bistveno večjo Postojnsko jamo.