8. junij obeležujemo kot svetovni dan oceanov. Zamisel je bila podana že leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru, in sicer kot vsakoletna priložnost, da posvetimo naši povezanosti z morji in oceani več pozornosti. Kljub prizadevanju različnih organizacij in posameznikov, so Združeni narodi šele v preteklem letu na redni seji Generalne skupščine sprejeli odločitev, da se 8. junij praznuje kot Svetovni dan oceanov ("World Oceans Day", resolucija 63/111, paragraf 171). Številnim organizacijam po svetu, ki praznujejo Svetovni dan oceanov, se pridružuje tudi Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), pod vodstvom direktorice prof. dr. Tamare Lah Turnšek. Ob tej priložnosti je danes na NIB-u, potekal dogodek, ki so ga spremljala strokovna predavanja in otvoritev razstave naravoslovne fotografije »O morju in soli«. Vabilu direktorice NIB pa se je odzvala tudi soproga predsednika Republike Slovenije gospa Barbara Miklič Türk.

Ocena stanja oceanov, ki izhaja iz skupnih opazovanj po vsem svetu, ni vzpodbudna. Med najbolj perečimi problemi so onesnaženje, prelov, izguba habitatov in obrežij, dvigovanje morske gladine in zviševanje površinske temperature, kar vpliva na gibanje vodnih mas v velikih globinah, pogostejša neurja, topljenje ledenih gora. Nacionalni inštitut za biologijo, ki ga vodi prof. dr. Tamara Lah Turnšek, že vrsto let aktivno sodeluje pri dejavnostih Medvladne oceanografske komisije (Intergovernmental Oceanographic Commission).

»Ustvarjanje novega znanja s temeljnimi raziskavami na področju biologije in varstva okolja, in njegova uporaba za izboljšanje kvalitete življenja, je ena izmed temeljnih nalog našega inštituta,« je poudarila prof. dr. Tamara Lah Turnšek in dodala: »Zaposleni na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo se zavezali, da bomo pri svojem delu in odločitvah ukrepali tako, da izboljšamo ali vsaj ohranimo kakovost morij in oceanov ter prispevamo k zadrževanju klimatskih sprememb.« Napovedovanje pričakovanih sprememb je mogoče le na osnovi boljšega poznavanja morskih in oceanskih sistemov, kar povečuje upanje, da jih lahko odpravimo z razumnimi skupnimi akcijami. »Dolgoročna, kakovostna in sistematična opazovanja oceanov omogočajo napovedovanje katastrofalnih neurij, poplav in suš ter s predhodnim opozarjanjem zmanjšujejo posledice za ogroženo prebivalstvo,« je poudarila prof. dr. Alenka Malej, vodja Operativnega centra Slovenije Mednarodnega oceanografskega centra (IOI).

Čeprav ima Slovenija malo morja, je njen razvoj v veliki meri vezan na obmorsko lego. Slovenija je bila že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, takrat še v okviru jugoslovanskega programa, vključena v dejavnosti IOC (Intergovernmental Oceanographic Commission). Na pobudo Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO se je leta 1994 vključila v delovanje IOC kot članica. »Dejavnosti v okviru programov IOC vključujejo vzpostavitev oceanografske opazovalne postaje ob slovenski obali, spremljanje neželenih in škodljivih pojavov planktona, spremljanje biološke različnosti v zaščitenih morskih sistemih ter širjenje znanja o morju in promocijske dejavnosti,« je povedal Gašper Hrastelj iz Urada za UNESCO pri Ministrstvu za visoko šolstvo, tehnologijo in znanost.

Letošnja osrednja tema je »Naši oceani, naša odgovornost« ter »En ocean, eno podnebje, ena prihodnost«. Osrednji dogodek v Sloveniji, ki je potekal na Nacionalnem inštitutu za biologijo, so namenili predstavitvi dejavnosti Medvladne oceanografske komisije (IOC) Unesca in Mednarodnega inštituta za morje (IOI) v Sloveniji, predstavitvi raziskav morja, ki potekajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predstavitvi Mednarodnega leta planeta Zemlja ter pomena geoznanosti za družbo. O problematiki oceanov ter pomenu svetovnega dneva oceanov in vlogi Slovenije so spregovorili Gašper Hrastelj (Urad za UNESCO pri MVTZ), prof. dr. Alenka Matej in doc. dr. Valentina Turk (NIB) ter dr. Marko Komac (GeoZS), ki je poudaril pomembnost Mednarodnega leta planeta Zemlja, ki poteka v okviru aktivnosti v triletnem obdobju 2007-2009 z geslom »Geoznanosti za družbo«. namen teh aktivnosti je opozoriti na pomen raziskav našega planeta za varnejšo, bolj zdravo in bogatejšo družbo.

Kot je povdaril dr. Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije, je eden od ciljev mednarodnega projekta geoloških zavodov z vsega sveta »OneGeology«, ki ga v Sloveniji imenujemo »En svet – ena geologija«, ponuditi javnosti dostop tudi do geoloških podatkov morskega dna. Razumevanje procesov v morskih globinah, njihov vpliv na morsko življenje, vpliv na podnebje in na razmerja plinov v ozračju ter z vsem naštetim tudi razumevanje vpliva na človeka, je nujno za ohranitev ravnovesja na našem modrem planetu.

Dogodek je kot častna pokroviteljica, na povabilo direktorica NIB, prof. dr. Tamare Lah Turnšek, podprla tudi soproga predsednika Republike Slovenije gospa Barbara Miklič Türk, ki je po strokovnem srečanju v avli NIB-a otvorila razstavo naravoslovne fotografije sodelavcev NIB-a, dr. Valentine Turk in Tihomirja Makovca »O morju in soli«. Razstavo je finančno omogočilo podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. , v sodelovanju z Mobitelom d.d.


Pozdravni nagovorPoslanica ob svetovnem dnevu oceanov

Vabimo vas, da si preberete članek ga. Silvestre Rogelj Petrič: »Oceani niso le motor klime, marveč tudi njen spomin«, ki je bil objavljen v prilogi Znanost, časopisa Delo, dne 11. junija 2009.«

Dogodek

Sponzorji:

• Krajinski park Soline

• Piranske soline

• Pivovarna Union

• Mobitel

Partnerji dogodka:

• UNESCO

• World Ocean Day

• IOC

• IOI

• Planet Zemlja

• Geološki zavod

• One geology