Društvo za varstvo rastlin Slovenije je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Nacionalnim inštitutom za biologijo uspešno organiziralo 10. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, ki je potekalo od 1. do 2. marca 2011 v Podčetrtku.

Na posvetovanju se je zbralo okrog 300 udeležencev iz osmih držav (Slovenija, Belgija, Bolgarija, Madžarska, Nizozemska, Francija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška). S področja varstva rastlin so udeleženci pripravili 76 predavanj, 28 posterjev v skupno sedmih vsebinskih sekcijah ter poster sekciji. Prav tako je Društvo za varstvo rastlin Slovenije podelilo srebrno značko za posebne zasluge na področju varstva rastlin naslednjim nagrajencem: prof. dr. Miklós NÁDASY, prof. dr. Mario LEŠNIK, Vasja HAFNER.

Sklepi 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo so zapisani na spletni strani Društva za varstvo rastlin (http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/2011/Sklepi_10_SPVR.pdf).





Pomemben del posvetovanja je bila tudi okrogla miza z naslovom Pojav novih bolezni in škodljivcev – vzroki in posledice. Povzetek vsebine okrogle mize je naslednji  (moderatorka okrogle mize: prof. dr. Maja Ravnikar):

V jutranji sekciji sta dve  predavanji vabljenih gostov iz organizacije EPPO in Nizozemskega inšpektorata NAK orisali uvod v okroglo mizo Pojav novih bolezni in škodljivcev – vzroki in posledice. Po uvodnih razpravljavcih se je razvila živahna razprava. Razpravljavci so poudarili pojav vedno večjega števila novih organizmov, škodljivcev, prenašalcev in gostiteljskih rastlin. Glavni predstavljeni vzroki vedno novim boleznim in pojavu škodljivcev so trgovinske izmenjave rastlinskega blaga z drugimi kontinenti, klimatske spremembe, ki širijo življenjski prostor mnogim termofilnim organizmom proti severu. V zadnjem desetletju smo zabeležili vnos in ustalitev preko 50 za Slovenijo novih, škodljivih žuželk in veliko število fitopatogenih mikroorganizmov.  Zaskrbljujoče je neskladje med trendi širjenja in tehnološkimi rešitvami, ki so kmetijstvu in celotnemu sektorju varstva rastlin na voljo, saj primanjkuje odpornih sort, primernih in okoljsko sprejemljivih  fitofarmacevtskih sredstev in bioloških agensov.

Zdravje rastlin je javna dobrina saj poleg tega da omogoča pridelavo zdrave in varne hrane in prepreči izgube v pridelavi, ohranja konkurenčnost pridelave, zmanjšuje škodo v ekosistemih, prepreči oziroma zmanjšuje vpliv na biotsko raznovrstnost, zmanjšuje propadanje podeželskih skupnosti zaradi opuščanja kmetovanja, zmanjša propadanje naravne dediščine, okrasnih rastlin in krajine in preprečuje erozijo).

Predstavljeni so bili podatki potencialne škode, ki bi jo povzročili škodljivi organizmi če ne bi bili uporabljeni ustreznimi ukrepi v primerjavi s stroški rednega nadzora v Sloveniji. Finančni vložek v preventivne ukrepe za varovanje kmetijskih rastlin in gozda  v zadnjih 8 letih  znašajo povprečno cca 0,3% od ocenjenih stroškov (brez odškodnin), ki bi nastali brez preventivnih ukrepov in so izračunani na približno milijardo evrov.

Slovenija namenja za laboratorijsko diagnostiko, terenske preglede karantenskih ŠO in odškodnine za uničene rastline okoli 1 mio EUR na leto. To znaša:

• okoli 1% vrednosti gospodarske škode, ki bi nastala v 5 – 10 letnem obdobju, če ukrepov ne bi izvajali in bi propadla petina slovenske pridelave npr. krompirja, koruze, grozdja ali jabolk in
• samo nekaj desetink promila 20% škode, ki bi nastala v iglastih ali listnatih gozdovih.

V to oceno so vključene  le nekatere najpomembnejše bolezni in škodljivci: hrušev ožig, zlata trsna rumenica, koruzni hrošč, vretenatost krompirja, fitoftorna sušica vejic, borova ogorčica in kostanjeva šiškarica.

Izpostavljena je bila potreba po preventivnem delovanju, vključno s hitro vpeljavo  detekcijskih metod za nove ŠO in z znanstveno podporo in specifičnimi znanji za obvladovanje novih bolezni in škodljivcev. Zakonodaja Združenih držav Amerike, Avstralije ali Nove Zelandije je pri uvozu rastlinskega materiala iz drugih kontinentov bistveno bolj stroga kot  zakonodaja EU, kar je prav gotovo eden izmed vzrokov za za strmo naraščanje vnosa tujerodnih organizmov v Evropo. Mediji lahko bistveno pripomorejo k obveščanju pridelovalcev in širše javnosti, pa tudi politike, ki se ne zaveda dovolj pomena eksponencialno povečanega vnosa novih organizmov.

Zapisali: prof. dr. Maja Ravnikar, Vlasta Knapič in mag. Gabrijel Seljak
Marec 2011