05 avg
Dva naša mlada raziskovalca prejela nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2010

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je v začetku avgusta podelil nagrade dijakom ali študentom, ki z izjemnimi šolskimi oziroma študijskimi dosežki prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe. V okviru razpisa za Nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2010, sta za nagrado uspešno kandidirala dva naša mlada raziskovalca, Jana Erjavec in David Dobnik z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo. Več o njunih prispevkih si lahko preberete spodaj.

Jana Erjavec: Prva laboratorijska potrditev prisotnosti rastlinske patogene bakterije Xanthomonas axonopodis pv. poinsettiicola na božičnih zvezdah v Sloveniji

Okrasne rastline, ki krasijo skoraj vsak dom, niso pomembne zgolj zaradi njihovega videza, temveč imajo vse pomembnejšo gospodarsko vlogo, saj so vir prihodka tudi za številna slovenska podjetja. S povečanjem svetovne trgovine k nam prihaja čedalje večja količina okrasnih rastlin in medtem so tudi nove vrste, ki se do sedaj v Sloveniji niso gojile. Skupaj z rastlinami pa v Slovenijo prihajajo tudi novi povzročitelji bolezni. Ti lahko povzročijo, da rastline v celoti propadejo ali pa je zaradi izraženih bolezenskih znamenj na rastlinah zmanjšana vrednost le teh in posledično nastane gospodarska škoda.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo smo prejeli v analizo vzorce božičnih zvezd Euphorbia pulcherrima L. zaradi neobičajnih madežev na listih rastlin, ki so močno kvarila izgled rastlin, bolezen pa se je širila tudi na ostale rastline božičnih zvezd v rastlinjaku. Z uporabo klasičnih in novejših laboratorijskih metod smo bakterijo X. axonopodis pv. poinsettiicola izolirali in jo potrdili kot povzročiteljico bolezni na rastlinah božičnih zvezd. Ker je število podatkov o tej patogeni bakteriji v literaturi v primerjavi z nekaterimi drugimi povzročitelji bolezni na rastlinah relativno skromno, bo naša najdba pomembno prispevala k spremljanju epidemiologije bolezni, preprečevanju širjenja in razumevanju bolezni, ki je posledica okužbe s to bakterijo.

Prvo poročilo o odkritju bolezni v Sloveniji smo v letu 2011 objavili v svetovno priznani znanstveni reviji Plant Diesease (http://www.apsnet.org/publications/plantdisease/2011/January/Pages/95_1_70.3.aspx). Prav tako smo prvo najdbo opisali v okviru prispevka z naslovom Bakterijske bolezni okrasnih rastlin na 10. slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/izvlecki/Zbornik_izvleckov_11.pdf)




David Dobnik: Uporaba glikozidaz in glikoziltransferaz za izboljšano proizvodnjo proteinov

Tema prijave spada v izredno zanimivo področje proizvodnje proteinov v rastlinah, ki je trenutno po svetu na začetku strmega vzpona. Potreba po terapevtskih proteinih (kot so protitelesa, cepiva, encimi, antibiotiki, hormoni, citokini, interferoni itd.) je iz dneva v dan večja. Povpraševanje po rekombinantnih proteinih se v svetu povečuje in ga ni mogoče zadovoljiti samo s tradicionalnimi metodami proizvodnje. Hkrati se pojavlja tudi težnja po proteinih, ki so čim bolj podobni človeškim, tega pa mikrobi zaradi drugačnih glikozilacijskih vzorcev ne zmorejo narediti. Ta problem se lahko reši z uporabo živalskih celičnih kultur, kjer pa obstaja velika nevarnost razširjanja različnih človeških patogenov in drugih sesalčjih okužb. Produkcija proteinov v rastlinah je vedno bolj v ospredju, saj so glikozilacijski vzorci precej podobni človeškim, nevarnosti širjenja človeških patogenov pa ni. Poleg tega je proizvodnja v rastlinah cenovno ugodnejša v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Ker je področje rastlinske proizvodnje šele v začetku pravega razvoja, je odprtih še precej možnosti za izboljšave. Ena izmed njih je zagotovo metoda za izboljšano proizvodnjo proteinov z uporabo glikozidaz in glikoziltransferaz, za katero smo vložili patentno prijavo v Sloveniji in tudi že dobili sklep o podelitvi patenta.

Naša patentirana metoda omogoča izboljšano produkcijo rekombinantnih proteinov v rastlinah ali rastlinskih celicah in rešuje problem nizke učinkovitosti dosedanje proizvodnje proteinov z rastlinami. Produkcijski sistem predstavlja rastlina, v katero poleg zaporedja za želen protein vnesemo še zaporedje za encim iz skupine glikozidaz, ali zaporedje za inhibicijo encima iz skupine glikoziltransferaz, kar bo olajšalo in pospešilo širjenje želenega zaporedja za protein po rastlini. Patentirana metoda predstavlja nadgradnjo obstoječih metod, saj omogoča hitrejšo, zanesljivo in cenovno bolj učinkovito proizvodnjo proteinov.