Gobe, ki jih vsako leto navdušeno nabiramo po gozdovih in okoliških travnikih, so plodna telesa višjih gliv iz rodov Basidiomycota in Ascomycota. Ljudje jih dobro poznamo predvsem zaradi njihovih bogatih okusov in barv, s katerimi popestrijo naš jedilnik, tistih strupenih pa se izogibamo.

 

Vendar pa so gobe pravi zaklad aktivnih učinkovin, med katere sodijo tudi proteini ter proteinski kompleksi. Do sedaj so iz gob namreč izolirali številne proteine (na primer lektine, hidrofobine, inhibitorje proteaz), ki so kazali nekatere edinstvene lastnosti, ki jih ne najdemo v nobenem drugem kraljestvu. Številni med njimi lahko tako ponudijo rešitve za še ne rešene medicinske in biotehnološke probleme, kot so odpornost mikroorganizmov na antibiotike, nizki donosi pridelkov ter zahteve po obnovljivih virih energije. Ker proizvodnja gobjih proteinov lahko poteka bodisi z gojenjem gob ali pa v bioreaktorjih, s pomočjo tehnologije rekombinantnih proteinov, lahko na ta način zagotovimo večje količine proteinov, ki zadostijo potrebam trga.

 

V preteklih letih smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter na Inštitutu Jožef Stefan, Oddelku za Biotehnologijo raziskovali proteine iz gob, ki jih najdemo v naših gozdovih. Ker je na voljo relativno skromno število podatkov o gobjih proteinih, smo podatke zbrali skupaj in nadgradili znanje o proteinih, ki so bili do sedaj opisani, njihovih lastnostih ter uporabi v praksi.

 

Pregledni članek z naslovom "Proteins of higher fungi - from forest to application" je bil objavljen v ugledni reviji Trends in Biotechnology in ponuja prvi celovit pregled znanih proteinov iz gob, opisuje proces pridobivanja biološko aktivnega proteina in podaja pregled trenutnih in pričakovanih aplikacij proteinov iz gob na področju biotehnologije, medicine in kmetijstva.