V prvi vrsti z leve: prof. dr. Tamara Lah Turnšek (direktorica NIB), g. Zoran Janković (župan MOL), prof. dr. Mladen Franko (Prorektor za izobraževanje UNG), prof. dr. Julijana Kristl (prorektorica UL), dr. Franci Demšar (direktor ARRS) in ga. Alenka Avberšek (Izvršna direktorica GZS za politike in zakonodajo)

V Biološkem središču na Večni poti 111 v Ljubljani, je v četrtek 25. oktobra 2012, ob 52 letnici obstoja Nacionalnega instituta za biologijo, potekala že tretja svečana podelitev nagrad in priznanj Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovanih po prof. dr. Miroslavu Zeiu,ki je bil med njegovimi ustanovitelji. Nagrade Miroslava Zeia so bile podeljene posameznikom za njihove izjemne dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav ved o življenju ter uresničevanja vizij in poslanstva NIB.

Svečan dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom in s slavnostnim nagovorom župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića, ki je v svojem slavnostnem nagovorunajprej čestital NIBu ob jubileju ter vsem nagrajencem za njihove dosežke. Pri tem je izpostavil pomen znanosti tako za razvoj države kot tudi za razvoj mesta Ljubljane. Pozdravil je vse pobude in naloge, ki jih NIB že izvaja skupaj z mestom, kot npr. "Izdelava atlasa ptic"  in "Popis favne hroščev evropskega varstvenega pomena v krajinskem parku Tivoli - Rožnik -  Šišenski hrib" ter druge. Izrazil je veliko pripravljenost za še boljše sodelovanje in skupno načrtovanje aktivnosti, saj so vizije mesta v trajnostnem razvoju ob ohranjanju zdravega okolja in predvsem zdravja ljudi. O tem priča vrsta novih rekreacijskih površin in zelenic, vzpodbuda za zdravo življenje z ljudem prijaznim centrom mesta brez izpušnih plinov, kolesarjenjem in tekom - maratonom, kamor je župan na koncu nagovora pozval vse prisotne.

Zbrane goste, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki Univerze v Ljubljani,  Univerze v Novi Gorici, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - dr. Franci Demšar, člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dekani fakultet, direktorji inštitutov, direktorji drugih javnih ustanov, direktorji podjetij, itd. je na začetku slavnostnega dogodka pozdravila tudi direktorica NIB prof. dr. Tamara Lah Turnšek. V svojem nagovoru je izpostavila uspehe, ki jih je NIB dosegel v zadnjem obdobju, tako v smislu dosežkov temeljnih raziskav, povezovanja z gospodarstvom - predvsem na področju biotehnologije in biomedicine, nano-tehnologij ter ekotehnologij. Ne-nazadnje in morda celo najbolj pomembno je sodelovanje s strokovnimi službami ministrstev v podpori politikam na področju okolja, kmetijstva in zdravstva ter vpetosti NIBa v razne vrste aktivnosti EU in mednarodno, za katere upa, da ne bodo usahnile. Na koncu je poudarila, da se kljub ekonomski krizi in še bolj kljub nerazumnemu rezanju znanstvene,  razvojne in izobraževalne dejavnosti javnega sektorja, na katerem deluje NIB, ta ne bo predal malodušju in bo našel nove rešitve za izhod iz krize, ki vsekakor ne more biti v  absurdnem krčenju znanstveno raziskovalne dejavnosti NIBa, ki podpira biotehnološki razvoj.

Na svečani podelitvi  so bile podeljene naslednje nagrade NIB:

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB za leto 2012 je prejel prof. dr. Jože Štirn.

Prof. dr. Jože Štirn se je z raziskovanjem začel ukvarjati že kot študent biologije  in za svoje delo prejel kar tri Univerzitetne Prešernove nagrade. Kmalu je svojo naravoslovno radovednost povezal tudi z organizacijskimi sposobnostmi in v letih 1960-61 organiziral in vodil prvo jugoslovansko biološko ekspedicijo v Etiopijo in na Rdeče morje. Odmevnost odprave in sodobna potapljaška oprema, ki so jo darovale tuje firme in Splošna plovba Piran, sta mu omogočili, da je leta 1962 osnoval Republiški center za podvodna raziskovanja v Ljubljani in Potapljaško šolo v Fiesi. Že dve leti kasneje pa je z odobritvijo soustanovitelja SAZU dosegel ustanovitev in uradni znanstveni status Zavoda za raziskovanje morja Slovenije v Portorožu, katerega direktor je bil v letih 1964–1967. Zavod  je bil nato ukinjen, njegove prostore pa je 1969 odkupil Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani za potrebe na novo ustanovljene Morske biološke postaje v Portorožu kot samostojne enote Inštituta. Prof. Štirn se je postaji pridružil leta 1970 in jo do leta 1977 tudi vodil. V tem času je pod okriljem UNESCa  organiziral podiplomske tečaje mediteranske morske ekologije za slušatelje iz sedemnajstih držav Sredozemlja. Na osnovi njegovih odmevnih znanstvenih objav s tistega obdobja sta mu Okoljski program in Organizacija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih poverila pripravo projekta mediteranskih raziskovanj ekoloških vplivov morskega onesnaževanja s sedežem programa v Alžiru. Vse to je bistveno prispevalo k še vedno trajajočemu sodelovanju Morske biološke postaje v mediteranskih projektih teh organizacij, financiranju dragocene raziskovalne opreme in štipendiranju sodelavcev MBP v tujini. Prof. Štirnu je kasneje uspelo pridobite nove prostore za postajo in jih preurediti v sodoben morski raziskovalni center. S tem je prof. Štirn zaslužen ne le za razvoj Morske biološke postaje, temveč tudi za mednarodni ugled ustanove, ki danes deluje kot organizacijska enota Nacionalnega inštituta za biologijo.

Še v času delovanja na Zavodu za raziskovanje morja je na osnovi svojih raziskav postavil hipotezo o vplivu reke Pad na evtrofikacijo tega območja. Ta je bila potrjena mnogo kasneje na osnovi številnih satelitskih posnetkov porazdelitve klorofila-a in porazdelitve površinske temperature, skupaj z numeričnimi simulacijami cirkulacije tega območja. V šestdesetih letih preteklega stoletja je  proučeval tudi vpliv komunalnih odplak na ekološke razmere v morju ter na fitoplanktonske in zooplanktonske karakteristike severnega Jadrana, kar je v letu 1966 zaključil s smernicami za obravnavo in vodenje odplak s podmorskimi izpusti izven obrežnega pasu, katerim je sledila občina Piran. Ob koncu šestdesetih let se je prof. Štirn  zaposlil na Smithsonianovem inštitutu v Washingtonu v ZDA za delo na Projektu flore in favne Sredozemskega morja. V okviru projekta je v Tuniziji vodil oddelek za bentoške nevretenčarje sredozemskega in rdečega morja, z raziskavami evtrofikacije velike morske lagune v Tunisu. Iz lagune je izoliral in nato gojil različne alge, ki povzročajo evtrofikacijo. Izolat ene od njih je poslal v zamenjavo nekaterim specialistom, od njih pa je brez njegove vednosti oz. dovoljenja zašla v ribogojnice morskih rib. Od takrat se še vedno uporablja v industrijskih ribogojnicah kot živa hrana ribjih ličink.

Za delo Ecological Consequences of Marine Pollution je leta 1972 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča.

Prof. Štirn se je v začetku osemdesetih let zaposlil pri medvladni komisiji za oceanografijo pri UNSECu z večletnimi misijami v tedanji Demokratični republiki Južni Jemen, Severnem Jemnu in v Kamerunu. Kot redni profesor je v osemdesetih letih na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete poučeval oceanografijo, ekologijo morja in ribiško biologijo. Med leti 1988 in 1990 je bil profesor na Univerzi v Nici, nato pa je prevzel odprto profesuro na Univerzi Sultan Qaboos v Omanu, kjer kot svetovalec načrtoval in upravljal tamkajšnji nacionalni program ribištva in sodeloval na ekspedicijah raziskovalnih ladij v Indijskem oceanu in v Perzijskem zalivu.  Zbral je množico planktonskih vzorcev, katere še danes zavzeto obdeluje ter v sklopu projekta Tethys pripravlja monografijo in atlas planktonskih alg Sredozemskega morja, Indijskega oceana in obrobnih morij. Od leta 1997 do nedavnega je predaval na Université Internationale de la Mer v Cagnes-sur-mer, katera mu je leta 2002 podelila naziv zaslužnega profesorja. Od leta 1992 je dopisni član Evropske akademije za okoljske zadeve v Tübengenu. Prof. Štirn ni človek, ki bi v pokoju miroval. Že od 2005 vodi projekt o vplivih delovanja Luke Koper na onesnaževanje in druge okoljske probleme v Koprskem zalivu.

Prof. dr. Jože Štirn je strokovnjak izredno širokega pogleda, naravoslovec v polnem pomenu besede, potapljač, ribič, limnolog in oceanograf, predvsem pa morski ekolog. Že zgodaj je spoznal, da lahko biologijo morja razumemo le, če njene raziskave povezujemo tudi z oceanografijo, limnologijo, kemijo in mikrobiologijo morja. Tako je v slovenski prostor postavil zametke iz opisne oceanografije, vpeljal je marikulturo, podal osnove za raziskave v ribištvu ter postavil temelje za kasnejše specializirano raziskovalno delo na posameznih segmentih morske ekologije. S številnimi prispevki v poljudno-znanstvenih revijah in dnevnem časopisju je pomembno prispeval k osveščanju slovenske javnosti v zvezi z onesnaževanjem morja, opozarjal pa je tudi na njegovo bogastvo. Njegovi prispevki so navdušili številne kasnejše strokovnjake s področja morskih ved za izbrano strokovno pot.

Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju  raziskovalne dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2012 je prejela izr. prof. dr. Jana Žel.

Glavno raziskovalno področje izredne profesorice dr. Jane Žel so gensko spremenjene  rastline, od njihove vzgoje do diagnostike. Dr. Želova je skupaj objavila več kot 60 velikokrat citiranih znanstvenih člankov, od tega v zadnjih petih letih tudi v najodličnejših znanstvenih revijah kot sta Nature Biotechnology in Nucleic Acid Research.  Več njenih odkritij  s področja molekulske biologije in genetike je bilo patentiranih, v zadnjem petletnem obdobju ima eno slovensko patentno prijavo in en potrjen slovenski patent. Na osnovi rezultatov svojega raziskovalnega dela je bila povabljena, da za založbo Springer pripravi knjigo o detekciji gensko spremenjenih organizmov, ki je bila izdana v letošnjem letu.  Odličnost raziskovalnih rezultatov  dr. Želove se odraža tudi na drugih področjih. Je vodja številnih nacionalnih in mednarodnih projektov, s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je bila imenovana kot članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in trženje, je članica Evropskega komiteja za standardizacijo za področje Gensko spremenjenih organizmov in članica dveh tehničnih skupin pri Uradu za standardizacijo. Je predstavnica Slovenije v evropski mreži laboratorijev, ki določajo gensko spremenjene organizme. V tej mreži je bila in je še vodja in članica različnih delovnih skupin. Kot ekspertna svetovalka sodeluje v Referenčnem laboratoriju EU za gensko spremenjene organizme v hrani in krmi.

Nagrado Nacionalnega inštituta za biologijo za izjemno doktorsko delo na področju raziskovalne dejavnosti inštituta je prejela dr. Tjaša Kogovšek.

Izsledki  izbrane doktorske naloge Tjaše Kogovšek z naslovom Trofična ekologija izbranih klobučnjaških meduz v obalnem morju , so bili objavljeni v šestih znanstvenih člankih. Od teh sta bila dva objavljena  v revijah, ki jih Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS kategorizira kot A1, eden pa je bil objavljen v kategoriji A2 in dva v A4. V drugih revijah je objavila še dva članka. Članki so bili tudi že večkrat citirani.

Na prireditvi so prejeli priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo tudi vsi mladi sodelavci NIB, ki so v obdobju od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 pridobili doktorske nazive:

dr. Danilo Bevk, dr. Anja Bubik, dr. Meti Buh Gašparič, dr. David Dobnik, dr. Tjaša Kogovšek, dr. Marko Petek, dr. Katja Stopar in dr. Tinkara Tinta.

Z leve: dr. Danilo Bevk, dr. Anja Bubik, dr. Meti Buh Gašparič, dr. Marko Petek in dr. Katja Stopar.

Sporočilo za medije

Nagovor direktorice NIB, prof. dr. Tamare Lah Turnšek