Razvoj zdravil ima skupaj z napredkom moderne medicine nedvomne zasluge za daljše in bolj kakovostno življenje ljudi. Vendar ima ta razvoj tudi svojo temno stran, saj se zaradi povečane porabe zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov zdravil v okolju, kar predstavlja tveganje tako za okolje kot tudi zdravje ljudi. Skupina zdravil, ki je posebej skrb zbujajoča so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka.

Citostatiki ustavijo rast rakave celice tako, tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in procese, ki uravnajo njihovo razmnoževanje. Zaradi takšnega načina delovanja spadajo med zelo nevarne kemikalije, vendar pa je zelo malo znanega o možnih tveganjih za okolje in zdravje ljudi ko pridejo v okolje. Teh problemov se je leta 2011 sistematsko lotila skupina raziskovalcev v okviru Evropskega projekta CytoThreat, ki ga je koordiniral Nacionalni inštitut za biologijo, sodelovalo pa je še osem partnerjev iz sedmih Evropskih držav.

Tekom štirih let intenzivnih raziskav je CytoThreat zapolnil številne vrzeli v poznavanju vplivov ostankov teh snovi, ko pridejo v okolje prek bolnišničnih in komunalnih izpustov, na vodne organizme in na  ljudi. Razvili so vrsto novih kemijskih analitskih metod, ki sedaj omogočajo raziskave prisotnosti ostankov citostatikov ter njihovih produktov razgradnje  v vodnem okolju. Sistematske analize različnih vzorcev bolnišničnih in komunalnih odpadnih vod so potrdile stalno prisotnost nekaterih citostatikov, čeprav so koncentracije zelo nizke, v območju nekaj nanogramov na liter. V vzorcih odpadni vod bolnišnic in komunalnih čistilnih naprav so prav s pomočjo novih metod zaznali identificirali produkte razgradnje nekaterih citostatikov, ki do sedaj niso bili poznani.
 
Sočasno so potekale obširne ekotoksikološke raziskave, ki so poleg vplivov na preživelost in razmnoževanje vključevale tudi proučevanje genotoskičnih učinkov ter sprememb izražanja genov nekaterih najpogosteje uporabljanih citostatikov. Te raziskave so bile izvedene na različnih  vodnih organizmih (alge, vodne bolhe, školjke ribe), kot tudi na ribjih in človeških celičnih linijah. Rezultati so pokazali velike razlike v občutljivosti različnih organizmov glede vpliva različnih citostatikov na preživelost in razmnoževanje. Ne glede na to pa so bile koncentracije pri katerih je prišlo do smrtnosti in vpliva na razmnoževanje višje od zaznanih ali pričakovanih koncentracij v okolju. Na osnovi tega lahko sklepamo, da ostanki citostatikov ne predstavljajo tveganja za vodne organizme. Nasprotno pa so se genotoksični učinki in spremembe izražanja genov po izpostavljenosti nekaterim citostatikom, kot je 5-fluorouracil pokazali pri koncentracijah kakršne so zaznane v vodnem okolju. Te ugotovitve niso pomembne le za oceno tveganja za voden organizme ampak tudi za zdravje ljudi. Možno je, da preko uporabe površinske vode za pripravo pitne vode ali pa v kmetijstvu ostanki citostatikov pridejo v prehransko verigo in vplivajo na zdravje ljudi.

V razvitih državah, zaradi staranja populacij, zgodnejše diagnostike in boljše zdravstvene oskrbe, poraba citostatskih zdravil stalno narašča zato se povečujejo tudi količine ostankov teh zdravil v okolju. Rezultati projekta CytoThreat bodi nedvomno vplivali na ocenjevanje tveganja kot tudi na programe zagotavljanja kakovosti voda saj podajajo objektivne razloge za nova priporočila in zakonodajo. Pričakujemo, da bo CytoThreat igral pomembno vlogo pri varovanju okolja in zdravja ljudi pred ostanki nevarnih zdravil, kar je trenutno »vroča« tema tako med znanstveniki, kot tudi v javnosti.