16
nov
Vabljeni na ogled razstave Tihomirja Makovca »PUNT-A« v avli Biološkega središča
Homage Istrski Madoni: prvonagrajena inscenirana podvodna fotografija Tihomirja Makovca
Podvodni svet našega morja predstavlja mnogim izjemen ambient, kjer lahko sproščajo svoje športne, ribiške in nenazadnje tudi svoje kreativne ambicije. To je prostor, ki ga človek lahko opazuje s površine le z masko in dihalko, do večje globine pa se mora potruditi s posebej izbrano potapljaško opremo. Slednja omogoča zadrževanje obiskovalca v tem Pozejdonovem kraljestvu tudi dobro uro ali več – odvisno od zaloge zraka v jeklenkah in od globine potopa.
Podvodni svet našega morja predstavlja mnogim izjemen ambient, kjer lahko sproščajo svoje športne, ribiške in nenazadnje tudi svoje kreativne ambicije. To je prostor, ki ga človek lahko opazuje s površine le z masko in dihalko, do večje globine pa se mora potruditi s posebej izbrano potapljaško opremo. Slednja omogoča zadrževanje obiskovalca v tem Pozejdonovem kraljestvu tudi dobro uro ali več – odvisno od zaloge zraka v jeklenkah in od globine potopa.
Posebej zanimiva zgodba v pogledu kreativnega potapljanja se je začela dne 15. novembra 2014, ko je bil ob rtu Madona v Piranu v morje potopljen kip z naslovom Istrska Madona. Nahaja se približno 150 metrov od obale na globini 8 metrov. Skulptura je hitro postala priljubljena točka potapljačev, saj k njemu vodi označena pot, ki poteka od obale. Ker je le-ta zanimiva zlasti za podvodne fotografe, so se v piranskem društvu oz. Inštitutu za potapljanje in podvodne aktivnosti – IPPA, s ciljem promocije umetniške inštalacije mlade umetnice Jeronime Kastelic, odločili za izvedbo fotografskega natečaja. Osnovni cilj natečaja je bil predstaviti kip Marijine skupine na različne ustvarjalne načine, skladno z navdihom udeležencev. Širši namen natečaja pa je bil spodbuditi ustvarjalnost fotografov ter razvoj turističnih, športnih in kulturno-umetniških dejavnosti, ki jih omogoča naše morje – predvsem ob podvodnih itinerarjih ob piranski Punti.
Izvrstni potapljač – inštruktor, vodja potapljaške baze na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo, Tihomir Makovec, pravi, da je bila izpostavljena zahtevnost dejanska, saj so bili potrebni trije vikendi organiziranih potopov na lokacijo podvodne Madone, kjer je snemanje omejevala slabša vidljivost, močnejši tokovi in zahtevnost urejanja scenografije – predvsem ustreznega sidranja protagonistke Urške Martinčič - ob zanesljivi asistenci izkušenega potapljača Matjaža Spudiča. Tako je bila na globini osmih metrov brez potapljaške maske »vklenjena« protagonistka izrazno uspešna le ob popolnem zaupanju v asistenco kolegov potapljačev. Končni rezultat daje že na prvi pogled osupljiv vtis.
Sliko bi lahko primerjali z Delacroixovo umetnino »Svoboda vodi ljudstvo« - torej s platnom Pariškega revolta leta 1830 (ob t. im. julijski revoluciji) – z napol razgaljeno zastavonošinjo na barikadah v prvem planu, ki je že takrat v širšem družbenem kontekstu predstavljala tako socialno, politično, kot kulturno integriteto, kakor tudi prosperiteto ponovnega osvobajanja ljudstva od vseh režimskih togot.
ZGIBANKA
Avtor besedila: Vladimir Bernetič
Sliko bi lahko primerjali z Delacroixovo umetnino »Svoboda vodi ljudstvo« - torej s platnom Pariškega revolta leta 1830 (ob t. im. julijski revoluciji) – z napol razgaljeno zastavonošinjo na barikadah v prvem planu, ki je že takrat v širšem družbenem kontekstu predstavljala tako socialno, politično, kot kulturno integriteto, kakor tudi prosperiteto ponovnega osvobajanja ljudstva od vseh režimskih togot.
ZGIBANKA
Avtor besedila: Vladimir Bernetič
