11
jul
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti podatkovni list
Vinska trta je ena izmed številnih rastlin, ki jih lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, znane kot rumenica počrnelosti lesa (bois noir). Gre za trsno rumenico, ki se pogosto pojavlja v vinogradih po Evropi in lahko povzroči znatne gospodarske izgube. Bolezen se širi predvsem z žuželčjimi prenašalci, ki se prehranjujejo na okuženih plevelih in nato prenesejo fitoplazmo na trto. Čeprav ne gre za karantensko bolezen, je zaradi vpliva na razmnoževalni material trte vključena v zakonodajo EU kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem.Status
'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del C Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi z razmnoževalnim materialom vinske trte. To pomeni, da mora biti ta material prost okužbe, saj lahko prisotnost fitoplazme vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav bolezen ne zahteva izkoreninjenja, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor.
Opis in biologija
Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Spadajo v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus), ki se razvija na koreninah plevelov, kot sta velika kopriva in njivski slak. Poleg njega so kot prenašalci potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri. Fitoplazma se v rastlini razširi po floemu, vektorji pa jo lahko prenesejo na trto med hranjenjem.
Gostiteljske rastline
'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg vinske trte okužuje tudi številne druge kulturne rastline, kot so paradižnik, koruza, krompir, sivka, jajčevec, paprika, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak in kopriva, ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. V vinogradih so ti pleveli pogosto prisotni v neposredni bližini trt, kar povečuje tveganje za okužbo.
Geografska razširjenost
'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. V Evropi je rumenica počrnelosti lesa prisotna v vseh pomembnejših vinorodnih območjih. V Sloveniji je bila bolezen potrjena v vseh vinorodnih deželah.
Znamenja okužb
Okužba vinske trte s 'Ca. P. solani' povzroča značilne spremembe na listih in grozdju. Pri belih sortah trte se listi obarvajo rumeno, pri rdečih sortah pa rdeče. Robovi listov se pogosto vihajo navzdol, listi postanejo togi in krhki. Poganjki neenakomerno in slabo olesenijo, kar lahko vodi v njihovo odmrtje. Rast trte je pogosto zavrta, mlade rastline lahko po okužbi propadejo, medtem ko se starejše trte včasih delno opomorejo. Na grozdju se pojavi venenje jagod, ki se lahko nagubajo in posušijo, pogosto pa se posuši tudi celoten grozd. Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti sorte. Znamenja, ki jih povzroča 'Ca. P. solani', so zelo podobna tistim, ki jih povzroča fitoplazma zlate trsne rumenice, zato jih na podlagi zunanjih znakov ni mogoče zanesljivo ločiti.
Gospodarska škoda
Rumenica počrnelosti lesa lahko v vinogradih povzroči obsežno okužbo trt. V posameznih primerih je bila zabeležena pojavnost bolezni pri več kot 80 % trt. Bolezen vpliva na zmanjšanje pridelka in kakovosti grozdja, kar je povezano z izraženimi bolezenskimi znamenji, kot so slabo olesenjevanje poganjkov, sušenje grozdov in venenje jagod. Pojavnost bolezni niha iz leta v leto, kar je povezano z različno številčnostjo vektorjev in prisotnostjo gostiteljskih plevelov. Opazili so tudi, da se nekatere okužene trte lahko same pozdravijo oziroma okrevajo. Sposobnost okrevanja je odvisna od sorte trte in verjetno tudi od uporabljene podlage.Poti prenosa
sadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko ta povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na trto ter k njenemu širjenju znotraj vinogradov. Poleg tega so kot vektorji potrjeni tudi drugi škržatki, ki lahko okužbo prenesejo z različnih gostiteljskih rastlin na trto.
Fitosanitarni ukrepi
Bistvena je uporaba zdravega razmnoževalnega materiala vinske trte. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v vinogradih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. Poleg teh ukrepov se raziskujejo tudi druge možnosti obvladovanja bolezni, kot so delno izruvanje trt, obrezovanje in uporaba snovi, ki sprožijo obrambne odzive rastlin, vendar ti pristopi še niso del splošno uveljavljenih praks.
Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani':
EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int
Vir slik:
arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
Besedilo pripravila:
Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
