11
jul
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju podatkovni list
Krompir lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, ki je v strokovni literaturi in praksi znana kot stolbur krompirja. Gre za bolezen, ki lahko povzroči resne gospodarske izgube, zlasti pri pridelavi semenskega krompirja. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, in je zaradi svoje škodljivosti vključena v zakonodajo EU kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem.Status
'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del G Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi s semenskim krompirjem. To pomeni, da mora biti semenski krompir prost te fitoplazme, saj lahko njena prisotnost vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav ne zahteva izkoreninjenja, kot karantenski škodljivci, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor.
Opis in biologija
Opis in biologija
Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus).
Gostiteljske rastline
'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg krompirja okužuje tudi paradižnik, koruzo, trto, sivko, jajčevec, papriko, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak (Convolvulus arvensis) in kopriva (Urtica dioica), ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev.
Geografska razširjenost
'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope, vključno s Slovenijo. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike.
Znamenja okužb
Tipična bolezenska znamenja na krompirju vključujejo rdečenje ali rumenenje listov, zlasti vršičkov, uvihavanje listov, krajše internodije, zadebelitve pecljev ter pojav nadzemnih gomoljev. Gomolji so pogosto gumijasti in imajo nitaste klice. Rastline so nižje rasti, zgodaj venejo in lahko propadejo.
Gospodarska škoda
Okužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko povzročijo velike izgube pridelka – v nekaterih primerih od 30 do 80 %. Poleg količinske izgube se zmanjša tudi kakovost semenskega krompirja. Okuženi gomolji imajo pogosto višjo vsebnost sladkorjev, kar negativno vpliva na predelavo, zlasti pri proizvodnji čipsa.
Poti prenosa
Fitoplazma se lahko prenese z okuženim sadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko svetleči škržatek povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na krompir ter k njenemu širjenju znotraj nasadov.
Fitosanitarni ukrepi
Za preprečevanje širjenja 'Ca. P. solani' je ključna uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala. V Sloveniji je 'Ca. P. solani' vključena v certifikacijski sistem za semenski krompir. Prisotnost fitoplazme se preverja z laboratorijskimi metodami.
Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani':
EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int
Besedilo pripravila:
Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
