03
dec
Pantoea stewartii subsp. stewartii
Pantoea stewartii subsp. stewartii
Pantoea stewartii subsp. stewartii podatkovni list
Pantoea stewartii subsp. stewartii (ERWIST) je gram-negativna bakterija, povzročiteljica Stewartovega venenja in listnega ožiga koruze (angl. Stewart’s wilt). Bolezen lahko povzroča resne izgube pridelka, zlasti pri občutljivih sortah sladke koruze in pri zgodnjih sistemskih okužbah. Bolezen je zgodovinsko razširjena v Severni Ameriki, v zadnjih desetletjih pa se pojavlja tudi izven tega območja, vključno z Evropo.
Status
Status
Veljavno ime: Pantoea stewartii subsp. stewartii (Smith) Mergaert et al.
Imena bolezni: slov.: Stewartovo venenje koruze, Stewartova bakterijska uvelost, listni ožig koruze; angl.: Stewart’s wilt, Stewart’s bacterial wilt
Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A; EPPO A1 lista
EPPO koda: ERWIST
Gostiteljske rastline
Glavni gostitelj: koruza (Zea mays), vključno s sladko, krmno in koruzo za zrnje. Občutljivost: sladke koruze (Z. mays var. saccharata) in nekaterih starševskih linij za pridelavo semena so praviloma bolj občutljive; pri odpornih hibridih so simptomi omejeni in sistemska okužba redka.
Drugi poročani gostitelji (z negotovostjo): nekatere vrste trav (Poaceae), riž (Oryza sativa), pšenica (Triticum aestivum). Za nekatere druge gostiteljske rastline npr. okrasne rastline (Dracaena sanderiana) in »jackfruit« (Artocarpus heterophyllus) obstaja znatna negotovost, ali gre dejansko za okužbe s podvrsto stewartii ali z drugimi podvrstami rodu Pantoea.
Geografska razširjenost
Bakterija je endemična v ZDA, razširjena tudi v Kanadi ter prisotna v drugih državah Srednja in Južne Amerike, Afrike ter Azije.
V Evropi so o bolezni občasno poročali iz Ukrajine, Italije in Slovenije.
Bolezenska znamenja
Za bolezen sta značilni dve obliki bolezenskih znamenj glede na čas okužbe in občutljivost koruze. Do venenja sejancev pride ob sistemski okužbi kot posledici okuženega semena in/ali okužbe mladih rastlin. Bakterija se razširi po ksilemu kjer lahko zamaši žile, kar vodi v moten pretok vode in venenje. Okužene rastline zaostajajo v rasti, venijo in lahko propadejo, stebla so lahko votla v bližini tal. Listni ožig se razvije na rastlinah, ki se okužijo kasneje v sezoni. Zanj so značilne vzdolžne, vodene proge ob listnih žilah. Proge rumenijo, nato tkivo propade.
Gospodarska škoda
Poti prenosa
Gospodarska škoda
Pri odpornih hibridih je vpliv majhen. pri občutljivih sortah sladke koruze lahko izgube dosežejo 40–100 %, če pride do zgodnje sistemske okužbe. Pojavnost bolezni v Severni Ameriki je močno povezana s prenašalcem v katerem lahko bakterija prezimi. Ta hrošček v Evropi ni prisoten.
Poti prenosa
Primarna pot prenosa na daljše razdalje je okuženo seme, ki je lahko okuženo na površini ali v notranjosti. Prenos s semenom sicer ni zelo učinkovit. Bakterija lahko prezimi v ostankih okuženih rastlin, v tleh in na orodju, kar ji omogoča preživetje tudi izven rastne sezone. Pleveli in alternativni gostitelji omogočajo preživetje bakterije v okolju. V Evropi ni znanih učinkovitih žuželčjih prenašalcev. Največje tveganje za vnos in širjenje bolezni še vedno predstavlja vnos okuženega semena iz področij, kjer je bakterija že prisotna.
Fitosanitarni ukrepi
Cilj fitosanitarnih ukrepov je preprečiti vnos, širjenje in ohranjanje bakterije Pantoea stewartii subsp. stewartii v okolju. Ker gre za karantenskega škodljivega organizma, je ob potrditvi bolezni obvezno sodelovanje s pristojnimi službami.
Ukrepi ob potrjeni okužbi
Preventivni ukrepi
Uporaba zdravega, certificiranega semena. Uporaba preverjenega in certificiranega semena je ključni preventivni ukrep. V EU je seme koruze obvezno testirano na prisotnost bakterije P. stewartii subsp. stewartii. Seme neznanega izvora ali seme, pridelano na okuženih poljih, predstavlja največje tveganje za vnos bakterije.
Kolobarjenje. Priporočen je vsaj enoletni premor brez koruze na poljih, kjer je bila bolezen potrjena ali sumljiva. Primerne negostiteljske rastline so npr. pšenica, ječmen, oves, rž, tritikala, sončnica, oljna ogrščica, stročnice, detelja in lucerna. Kolobarjenje učinkovito zmanjša tveganje ponovitve bolezni.
Ukrepi ob potrjeni okužbi
Siliranje okužene koruze. Siliranje je pogosto najučinkovitejši ukrep. Bakterija v kislem in anaerobnem okolju silaže hitro propade, s čimer se odstrani glavni vir okužbe. Okužene rastline se lahko varno uporabijo za silažo.
Odstranjevanje in obdelava rastlinskih ostankov. Rastlinske ostanke, ki ne gredo v silažo, je treba čim prej odstraniti ali globoko zadelati v tla. Ostankov okužene koruze ne puščamo na površju, saj lahko bakterija v vlažnih rastlinskih tkivih preživi več tednov.
Odstranjevanje samoraslih rastlin in plevelov. Samorasle rastline koruze ter nekateri pleveli (npr. krvavordeča srakonja) lahko predstavljajo skrite rezervoarje bakterije in most do naslednje rastne sezone. Njihovo odstranjevanje v času kolobarja bistveno zmanjša tveganje ponovne okužbe.
Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Nacionalni inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Pomembnejši viri:
Stewart’s Wilt of Corn [WWW Document], n.d. . Stewart’s Wilt of Corn. URL https://www.apsnet.org/edcenter/apsnetfeatures/Pages/StewartsWilt.aspx (accessed 3.12.25).
Besedilo pripravila:
Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
