NIB

prof. dr. Tamara Lah Turnšek

Working place: znanstvena svetnica

Telephone number: 059 23 27 03
Email: Tamara.Lah@nib.si
Department: Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, Skupne službe

Kratek življenjepis

Tamara Lah Turnšek je rojena leta 1947 v Ljubljani. Leta 1971 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo iz smeri organska kemija, leta 1974 je magistrirala iz biokemije in leta 1983 tudi doktorirala iz biokemije na Univerzi v Ljubljani (UL). Profesorica dr. Tamara Lah Turnšek je bila od leta 1996 do marca 2018 direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, na katerem je ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki ga je vodila med leti 1997 in 2004, zdaj pa je vodja raziskovalnega programa tega oddelka. Od leta 2004 je habilitirana kot redna profesorica pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poučuje Biokemijo raka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na podiplomskem študiju Biomedicina, UL. 
 
Pred tem je bila Tamara Lah znanstvena sodelavka na Oddelku za biokemijo in molekularno biologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Tam je tudi začela svojo znanstveno pot. Njena strokovna pot izven Slovenije obsega enomesečni delovni obisk na Institutu za Fiziološko Kemijo Univerze v Bonnu (kar je sponzoriral Mednarodni Urad za Jedrske raziskave v Julichu, ZRN), leta 1973. Nato je med leti 1982 in 1984 kot gostujoča raziskovalka delala na svoji doktorski disertaciji s področja proteinske biokemije na Oddelku za biokemijo Univerze Newcastle upon Tyne, UK (kot štipendistka British Councila). Podoktorske izkušnje je pridobila v okviru podoktorskega projekta (1984-1986) in dela kot docentka (1986-1987) na Oddelku za farmakologijo Medicinske fakultete na Univerzi Wayne State, Detroit Michigan, ZDA. Med leti 1991-1994 pa je bila gostujoči profesor in vodja Laboratorija za raziskave metastaziranja na Medicinskem centru Albert Einstein v Philadelphiji, Pennsylvania, ZDA.
 
Zadnjih dvajset let je Tamara Lah delovala kot direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo ter se je in se še aktivno udejstvuje v nacionalni in mednarodni znanstveni politiki. Trenutno je predsednica Sveta za znanost RS, v letih 1993-1994 pa je bila imenovana za Svetnico za medicinske znanosti pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS. Med leti 2000 in 2008 je predsedovala Komisiji za ženske v znanosti in delovala kot aktivna članica EU Helsinške skupine za ženske v znanosti. Leta 2013 je bila s strani vlade RS predlagana za Predsednico komisije za nacionalne Zoisove nagrade za znanost.


Raziskovalno delo – izbrani dosežki

Osrednje raziskovalno področje prof. dr. Tamare Lah Turnšek je študij vloge proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih, zlasti gliomih. Njeni raziskovalni dosežki na področju proteaz se uvajajo v klinično prakso, tako v diagnostiki kot v terapiji, kjer igrajo vlogo biomarkerjev. Prof. Lah je sodelovala s podjetjem Krka pri razvoju diagnostičnih imunskih testov. Je izvoljena članica Pato-biološke sekcije Evropske organizacije za raziskave in zdravljenje raka (EORTC). Skupina raziskovalcev, ki jo vodi, je pred kratkim objavila članek s področja raziskav molekularnih mehanizmov nastanka raka - karcinogeneze (Primon et al., 2017), ki obravnava zanimiv mehanizem zdravljenja glioblastoma z arzenitom (Trisenox). Razen tega se je njena raziskovalna skupina osredotočila na kemopreventivne in citotoksične učinke naravnih snovi, kot so flavonoidi, n.p.r ksantohumol (Zajc et al., 2012), resveratrol (Castino et al., 2011) in v sodelovanju z brazilsko skupino  profesorice Marie Luize Olive, tudi na ekstraktih tropskih rastlin Enterolobium contortisiliquum, kot je inhibitor tripsina (EcTI) v (Bouturi et al., 2018).
Glioblastoma (GBM) (najbolj maligni tumor možganov) je v središču raziskav skupine prof. Lahove. Dolgoročno sodeluje s Klinikjo za  Nnvrokirurgijo Univerzitetnega  kliničnega centra v Ljubljani in Mariboru, in  izvaja predklinične študije iskanje novih bioloških iznačevalcev, ki omogočajo zgodnjo prognozo in testiranje odziva na terapijo in vitro. Predmet nedavnih raziskav skupine so tudi rakave matične celice, posebej matične celice glioblastomov (GSC). Raziskave procesov, kot so avtofagija in apoptoza v tumorskih celicah, so pokazale na  nove vidike vloge proteaz (Pucer et al, 2010; Kenig et al., 2011).

V zadnjih nekaj letih se predklinične raziskave skupine osredotočajo na rakave matične celice glioblastoma. Njena skupina je bila prva, ki je ugotovila, da je novi marker matičnih celic, tetraspanin CD9, zelo selektiven marker GSC v nasprotju s trenutno uporabljenimi označevalci. Ta membranski protein (CD9) se lahko tudi izkaže za dober terapevtski cilj za izkoreninjenje odpornih GBM matičnih celic  (Podergajs et al., 2016).
Naslednja pomembna raziskovalna tema skupine  prof. Lahove je tumorsko mikrookolje, ki pomembno prispeva k napredovanju raka. Njena nedavna raziskava je osredotočena na navzkrižno komunikacijo med tumorskimi in stromalnimi celicami, na primer z normalnimi mezenhimskimi matičnimi celicami, ki prodirajo v tumor. V zadnjem času se je ukvarjala predvsem s preučevanjem celičnih interakcij raka, povezanih matičnimi celicami na ravni transkriptomike in proteomike, s pomočjo pristopov sistemske biologije. Potencialna uporaba mezenhimskih matičnih celic v zdravljenju raka kaže, da so njihovi učinki na tumorsko tkivo zelo odvisni od intra-tumorske heterogenosti (Breznik et al., 2017; Neves-Oliveira et al., 2017).

Te raziskave vodijo k prepoznavanju tkivnih niš gliobastomskih matičnih celic, kjer se  te najbolj odporne tumorske celice "skrivajo" pred terapevtskih učinki (Hira et al., 2017).

Rakave matične celice so tui same v veliki meri odporne na terapijo, zato so se testi v predklinični fazi osredotočali tudi  na selektivne markerje GSC. Njena raziskovalna skupina je prva odkrila, da je tetraspanin CD9 visoko selektiven marker GSC, v nasprotju z markerji, ki so trenutno v klinični uporabi. CD9 se zato zdi obetaven tudi kot primerna tarča terapij za uničevanje odpornih GSC (Podergajs et al, 2015).
Najnovejše raziskave so pokazale zelo zapleteno povezavo med  avtonomno  in n-avtonom heterogenostju tumorjev in pomemben vpliv okolja, ki naj ga ciljajo novi načini zdravljenja . V laboratoriju se razvija tridimenzionalni model sferoidov, sestavljen iz več vrst celic, ki se že uporablja kot boljši model, ki posnema mikrookolje tumorja, za testiranje zdravil v sodelovanju z industrijskimi partnerji, kot je n.pr  Novartis-Lek d.o.o v Sloveniji.

Izobrazba:

  • Diploma: univ. diplomirana inženirka kemije (1971) Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Univerza v Ljubljani (UL)
  • Magisterij: Magistra biokemije (1974), Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, UL
  • Doktorat: Doktorica biokemije (1983) Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL

Delovne izkušnje:

  • 2018 danes: svetovalka direktorja in znanstvena svetnica 
  • od 1996 - 2018: direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, vodja raziskovalnega programa P1-0245, NIB, Ljubljana
  • od 2004: redna profesorica Biokemije in Molekularne biologije, Oddelek za Biokemijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL
  • 1996 - 2002: izredna profesorica, Biotehniška fakulteta, UL
  • 1994 - 1996: predstojnica Oddelka za genetsko toksikologijo in biologija raka, NIB
  • 1994 – 1996: Odsek za biokemijo in molekularno biologijo, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana, Slovenija
  • 1991- 1994: gostujoča profesorica, Medicinski Center Albert Einstein, Philadelphia, Pennsylvania, ZDA
  • 1988 – 1991: Odsek za biokemijo, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana, Slovenija
  • 1984 – 1987: podoktorsko izpopolnjevanje, docentka, Oddelek za farmakologijo, Medicinska fakulteta, Univerza Wayne State, Detroit, Michigan, ZDA
  • 1983 – 1984: doktorska študentka, Oddelek za Biokemijo, Univerza Newcastle upon Tyne, GB (doktorsko delo)
  • 1979 – 1985: Odsek za biokemijo, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana, Slovenija
  • 1971 – 1974: Odsek za Biokemijo, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
  • 1974 – 1979: Univerzitetna klinika za Pediatrijo v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija

Raziskovalni projekti (zadnjih 10 let):

Domači temeljni in uporabni:

  • ARRS- J1-7363 Vloga proteoliznih sistemov v malignosti možganskih tumorskih izvornih celic. (2005-2008).
  • ARRS - J1-0484. Antikancerogeno delovanje bioaktivnih spojin cianobakterijskega izvora v napredovanju možganskih tumorjev –gliobastomov (2008-2011).
  • ARRS- L1-055 Uporaba mezenhimskih izvornih celic za zdravljenje gliomov: ocena tveganja in uporabnosti mezenhimskih izvornih celic iz popkovnične krvi za vnos terapevtikov na mesto tumorja (2008 - 2010).
  • Ciljni raziskovalni projekt: CRP - ZNANJE ZA VARNOST IN MIR, M1-0151 Molekularna detekcija posledic uporabe biološkega orožja in toksinov z dolgodobnim delovanjem (2004-2008).

Mednarodni raziskovalni projekti:

Domači projekti  (zadnjih 5 let):

  • ARRS Program P1-0245; Ekotoksikologija, toksikogenomika in karcinogeneza (2000-2005, 2015-2019).
  • ARRS J1‐0295: Apoptoza tumorskih celic kor tarča zdravljenja (2009‐2012).
  • ARRS J1 6373: Dvojna vloga matičnih celic v napredovanju raka (2011‐2014).
  • ARRS J1-71119: Biologija na strukturni ravni EpCAM kot temelja za učinkovito tarčno delovanje na tumorje (Nosilec B. Lenarčič, FKKT; Nosilka T. Lah, NIB) (2016-2018).

Mednarodni projekti: 

  • EU-6FP Integrated Project # 503297: CANCERDEGRADOME: Izven celične proteaze pri raku: Novi diagnostični markerji, terapevtske tarče in tumorski dejavniki –: PI dr. Dylan Edwards, UK – Co-PI, dr. Tamara Lah Turnšek.
  • ARRS-CEA - Znanstveno tehnološko sodelovanje s Francij: ARRS CEA- Nosilka: Irena Zajc (2008-2010) Določevanje aktivnih oblik katepsina L v tumorskih celičnih linijah in tkivih s sintetskimi označevalci aktivnosti -ABP sondami.
  • ERA-NET Virtualni Institut (PathoGenoMics); INREMOS: SYSTHER - Razvoj orodij sistemske biologije za celično zdravljenje in razvoj zdravil –SYSTHER (2006-2011). Vrednost celotnega projekta je bila 5 mio EUR.
  • INTERREG GLIOMA - Določevanje novih biomarkejev v možganskih tumorjih, kot diagnostičnih pokazateljev in tarč zdravljenja. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija  je bil vreden 1.3 mio EUR za 4 leta.
  • Pomen kinina in z njim povezani purinergičnih signalnih poti v glioblastomskih celicah in v kokulturah z mezenhimskimi matičnimi  celicami v sodelovanju z Brazilskim nacionalnim svetom za tehnologijo in znanstveni razvoj (CNPq) (Bolsa Pesquisador Visitante Especial Edital Nº 61/2011). Nosilec v gostiteljski ustanovi, Inštitutu za kemijo Univerze v Sao Paolu, je bil prof. Henning Ulricha. 
  • TRANSGLIOMA  Nove terapije glioblastoma z uporabo čezmejne raziskovalne translacijske platforme. Interreg SLO–IT (2017-2020):  Program čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija  je bil vreden 1.3 mio EU, odobren je za 3 leta. (Nosilka za NIB: Tamara Lah).        

Organizacija znanstvenih in strokovnih srečanj:

  • OSEM zaporednih organizacij mednarodnih Konferenc o eksperimentalni in translacijski onkologiji – CETO v Kranjski Gori in Portorožu spomladi 2000, 2002, 2004, 2006 in 2008, 2011, 2013 in 2017 – pod predsedstvom Tamare Lah- je povezanih  raziskavami in zdravljenjem raka. Uporabni, oziroma družbeno ekonomski pomen konference je v tem, da pospešuje prehod med laboratorijskimi raziskavami in bolnikovo posteljo. 
  • Sodelovanje in organizacija dveh srečanj Glioma invasion forum (Portorož—MBP 2009 in 2017).

Pedagoško delo

Prof. Lah je redna profesorica za biokemijo in molekularno biologijo, habilitirana na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Na II Bolonjski stopnji predava na naslednjih izobraževalnih ustanovah:
  • Oddelek za biologijo, BF: Biologija raka 
  • Katedra za biokemijo, FKKT: Tumorska biokemija
  • Biomedicina, MF: Molekularni mehanizmi v nastanku in razvoju raka 
  • Mednarodna podiplomska šola IJS:
    • Program Nanoznanosti in nanotehnologije: Proteolizni encimi in njihovi inhibitorji v raku
    • Program Senzorske tehnologije: Sintetska biologija in biosenzorika

Predavanja na tujih univerzah

Tamara Lah je bila vabljena kot “Častna gostujoča predavateljica SPINOZA” na Akademskem Medicinskem Centru Univerze v Amsterdamu (2011). Predavala je podoktorskim študentom medicine in pripravljala seminarje o matičnih celicah in raku ter o vlogi proteoliznih sistemov pri napredovanju raka, še posebej možganskih tumorjev.

Nedavno (med oktobrom 2013 in 2016) je Tamara Lah izvedla sklop predavanj za doktorske študente biokemije tudi kot gostujoča profesorica na Univerzi v Sao Paolu. Predavala je na temo Biokemija raka ter Izbrane teme v tumorski biologiji. 


Mentorstvo

Prof. dr. Lah je bila mentorica kandidatom pri izdelavi 14 doktorskih disertacij, 11 magisterijev in 18 diplom,  trenutno pa je mentorica dvema doktorskima študentkama v  Sloveniji in eni v Brazilji, slednja opravlja dvojni doktorat na Univerzi v Sao Paolu in MPŠ IJS.

Izbrane disertacije:

  • TORKAR, Ana. Ravoj selektvni inhibitorjev katepsina L (2013).
  • PODERGAJS, Neža. Vloga signalnih poti EGFR in FGFR ter novih označevalcev pri glioblastomskih matičnih celicah (2013).  
  • PRIMON, Monika. Učinek arzenovega trioksida in utišanja katepsina L ter vpliv mezenhimskih matičnih celic na celice glioblastoma (2014).
  • KOLOŠA, Katja. Optimizacija pridobivanja človeških mezenhimskih matičnih celic in medsebojni vplivi s tumorskimi celicami (2016). 
  • VERBOVŠEK, Urška. Katepsin K kot potencialni tumorski označevalec v glioblastomu multiformae (2016).
  • BURJEK, Mateja. Izražanje genov proteaz v sogojenih mezenhimskih matičnih celicah in glioblastomskih celicah, magistrsko delo (2017).
  • BREZNIK, Barbara. Invazija glioblastomov: proteaze, micro-okolje in matične celice (2018)
  • VIDIC Mateja. Razvoj DNA atamer,  specifičnih za  adenokarcinom pljuč ne-majhnih celic  in označevalcev matičnih celic (2018)

Članstvo v znanstvenih in strokovnih združenjih

Tamara Lah je bila leta 2015 izvoljena za izredno članico Inženirske akademije Slovenije (IAS). Bila je tudi članica EU Svetovalnih Odborov na področju ved o življenju in biomedicine (raka) in večkrat ocenjevalka EU projektov in Zveznih Raziskovalnih Zntrov (JRC) 

Je tudi članica:
  • Ameriškega društva za raziskave raka (AACR),
  • Evropskega društva za raziskave raka (EACR),
  • Evropske organizacije za raziskave in zdravljenje raka (EORTC),
  • Mednarodnega društva za proteolizo (ISP) ,   
  • Slovenskega biokemijskega društva, 
  • Slovenskega toksikološkega društva,
  • Društva radiologov in onkologov,
  • Društva za tkivno inženirstvo in regenerativno medicino.

Družbeno udejstvovanje:

  • Predsednica nacionalne Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti in visokem šolstvu. 2000-2004 in 2006-2010.
  • Članica – zastopnica Slovenije Helsinške skupine za ženske in znanost pri Evropski komisiji.
  • Članica združenja direktorjev: KORIS – (koordinacija raziskovalnih institucij) predsednica za leto 2006.
  • Predsednica Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi RS (2014-2018). 
  • Predsednica nacionalnega Odbora za Zoisove nagrade in priznanja (2014-2018). 

Hobiji

Hobiji prof. Lahove so povezani z gibanjem v naravi, kot npr. tenis, smučanje, pohodništvo in plavanje. Ostali hobiji so povezani z lepoto in kulturnimi užitki, kot je obiskovanje koncertov, gledališča, razstav in muzejev.

Izbrane nedavne objave (2010-2018)

1. TOMC, Jana, KOLOŠA, Katja, ŽEGURA, Bojana, KAMENŠEK, Urška, BREZNIK, Barbara, LAH TURNŠEK, Tamara, FILIPIČ, Metka. Adipose tissue stem cell-derived hepatic progenies as an in vitro model for genotoxicity testing. Archives of toxicology, ISSN 0340-5761, 2018, 11 str., [in press], doi: 10.1007/s00204-018-2190-3.

2. BONTURI, Camila, MOTALN, Helena, LAH TURNŠEK, Tamara, et al. Could a plant derived protein potentiate the anticancer effects of a stem cell in brain cancer?. Oncotarget, ISSN 1949-2553, 2018, vol. 9, no. 30, str. 21296- 21312, doi: 10.18632/oncotarget.25090.


3. NEVES OLIVEIRA, Mona das, PILLAT, Micheli M., MOTALN, Helena, ULRICH, Henning, LAH TURNŠEK, Tamara. Kinin-B1 receptor stimulation promotes invasion and is involved in cell-cell interaction of co-cultured glioblastoma and mesenchymal stem cells. Scientific reports, ISSN 2045-2322, 2018, vol. 8, str. 1299-1-1299-16, doi: 10.1038/s41598-018-19359-1.


4. HIRA, Vashendriya V. V., VERBOVŠEK, Urška, BREZNIK, Barbara, SRDIČ, Matic, NOVINEC, Marko, KAKAR, Hala, WORMER, Jill, SWAAN, Britt van der, LENARČIČ, Brigita, JULIANO, Luiz, MEHTA, Shwetal, NOORDEN, Cornelis J. F. van, LAH TURNŠEK, Tamara. Cathepsin K cleavage of SDF-1[alpha] inhibits its chemotactic activity towards glioblastoma stem-like cells. Biochimica et biophysica acta. BBA, Molecular cell research, ISSN 0167-4889. [Print ed.], 2017, vol. 1864, no. 3, str. 594-603, doi: 10.1016/j.bbamcr.2016.12.021.


5. PRIMON, Monika, HUSZTHY, Peter C., MOTALN, Helena, TALASILA, Krishna M., MILETIC, Hrvoje, ATAI, Nadia A., BJERKVIG, Rolf, LAH
TURNŠEK, Tamara. Cathepsin L silencing increases As2O3 toxicity in malignantly transformed pilocytic astrocytoma MPA58 cells by activating caspases 3/7. Experimental cell research, ISSN 0014-4827, 2017, vol. 356, iss. 1, str. 64-73, doi: 10.1016/j.yexcr.2017.04.013.

6. BREZNIK, Barbara, MOTALN, Helena, LAH TURNŠEK, Tamara. Proteases and cytokines as mediators of interactions between cancer and stromal cells in tumours. Biological chemistry, ISSN 1431-6730, 2017, vol. 398, no. 7, str. 709-719, doi: 10.1515/hsz-2016-0283. [COBISS.SI-ID 4176463], [JCR, SNIP, WoS up to 24. 6. 2017: no. of citations (TC): 0, without self-citations (CI): 0, Scopus up to 29. 5. 2018: no. of citations (TC): 1, pure citations (CI): 1]


7. VERBOVŠEK, Urška, NOORDEN, Cornelis J. F. van, LAH TURNŠEK, Tamara. Complexity of cancer protease biology : cathepsin K expression and function in cancer progression. Seminars in cancer biology, ISSN 1044-579X. [Print ed.], 2015, vol. 35, str. 71-84, doi: 10.1016/j.semcancer.2015.08.010.

8. VITTORI, Miloš, BREZNIK, Barbara, HROVAT, Katja, KENIG, Saša, LAH TURNŠEK, Tamara. RECQ1 helicase silencing decreases the tumour growth rate of U87 glioblastoma cell xenografts in zebrafish embryos. Genes, ISSN 2073-4425, 2017, vol. 8, no. 9, str. 1-11. http://www.mdpi.com/2073-4425/8/9/222, doi: 10.3390/genes8090222.

9. BREZNIK, Barbara, MOTALN, Helena, VITTORI, Miloš, ROTTER, Ana, LAH TURNŠEK, Tamara. Mesenchymal stem cells differentially affect the invasion of distinct glioblastoma cell lines. Oncotarget, ISSN 1949-2553, 2017, vol. 8, no. 15, str. 25482-25499, doi: 10.18632/oncotarget.16041

10. MITROVIĆ, Ana, SOSIČ, Izidor, KOS, Špela, LAMPREHT TRATAR, Urša, BREZNIK, Barbara, KRANJC, Simona, MIRKOVIĆ, Bojana, GOBEC, Stanislav, LAH TURNŠEK, Tamara, ČEMAŽAR, Maja, SERŠA, Gregor, KOS, Janko. Addition of 2-(ethylamino)acetonitrile group to nitroxoline results in significantly improved anti-tumor activity in vitro and in vivo. Oncotarget, ISSN 1949-2553, 2017, vol. 8,

11. AL-SERORI, Halh, KUNDI, Michael, FERK, Franziska, MIŠÍK, Miroslav, NERSESYAN, Armen, MURBACH, Manuel, LAH TURNŠEK, Tamara, KNASMÜLLER, Siegfried. Evaluation of the potential of mobile phone specific electromagnetic fields (UMTS) to produce micronuclei in human glioblastoma cell lines. Toxicology in vitro, ISSN 0887-2333, 2017, vol. 40, str. 264-271. http://doi.org/10.1016/j.tiv.2017.01.012, doi: 10.1016/j.tiv.2017.01.012.

12. KENIG, Saša, FAORO, Valentina, BOURKOULA, Evgenia, PODERGAJS, Neža, LAH TURNŠEK, Tamara, SKRAP, Miran, et al. Topoisomerase IIB mediates the resistance of glioblastoma stem cells to replication stress-inducing drugs. Cancer cell international, ISSN 1475-2867, July 2016, vol. 16, art. no. 58, str. 1-10, ilustr., doi: 10.1186/s12935-016-0339-9.

13. PODERGAJS, Neža, MOTALN, Helena, RAJČEVIĆ, Uroš, VERBOVŠEK, Urška, KORŠIČ, Marjan, OBAD, Nina, ESPEDAL, Heidi, VITTORI, Miloš, HEROLD-MENDE, Christel, MILETIC, Hrvoje, BJERKVIG, Rolf, LAH TURNŠEK, Tamara. Transmembrane protein CD9 is glioblastoma biomarker, relevant for maintenance of glioblastoma stem cells. Oncotarget, ISSN 1949-2553, 2016, vol. 7, no. 1, str. 593-609, ilustr., doi: 10.18632/oncotarget.5477.

14. VEČERIĆ-HALER, Željka, ERMAN, Andreja, CERAR, Anton, MOTALN, Helena, KOLOŠA, Katja, LAH TURNŠEK, Tamara, SODIN-ŠEMRL, Snežna, LAKOTA, Katja, MRAK POLJŠAK, Katjuša, ŠKRAJNAR, Špela, KRANJC, Simona, ARNOL, Miha, PERŠE, Martina. Improved protective effect of umbilical cord stem cell transplantation on cisplatin- induced kidney injury in mice pretreated with antithymocyte globulin. Stem Cells International (Online), ISSN 1687-9678, 2016, vol. 2016, str. 1-12, ilustr. http://dx.doi.org/10.1155/2016/3585362, doi: 10.1155/2016/3585362. [

15. KOLOŠA, Katja, MOTALN, Helena, HEROLD-MENDE, Christel, KORŠIČ, Marjan, LAH TURNŠEK, Tamara. Paracrine effects of mesenchymal stem cells induce senescence and differentiation of glioblastoma stem-like cells. Cell transplantation, ISSN 0963-6897. [Print ed.], 2015, vol. 24, no. 4, str. 631-644, doi: 10.3727/096368915X687787.


16. 1
HIRA, Vashendriya V. V., PLOEGMAKERS, Kimberley J., GREVERS, Frederieke, VERBOVŠEK, Urška, SILVESTRE- ROIG, Carlos, ARONICA, Eleonora, TIGCHELAAR, Wikky, LAH TURNŠEK, Tamara, MOLENAAR, Remco J., NOORDEN, Cornelis J. F. van. CD133+ and nestin+ glioma stem-like cells reside around CD31+ arterioles in niches that express SDF-1[alpha], CXCR4, osteopontin and cathepsin K. The Journal of histochemistry and cytochemistry, ISSN 0022-1554, 2015, vol. 63, no. 7, str. 481-493. http://dx.doi.org/10.1369/0022155415581689, doi: 10.1369/0022155415581689.

17. MOTALN, Helena, KOREN, Ana, GRUDEN, Kristina, RAMŠAK, Živa, SCHICHOR, Christian, LAH TURNŠEK, Tamara. Heterogeneous glioblastoma cell cross-talk promotes phenotype alterations and enhanced drug resistance. Oncotarget, ISSN 1949-2553, 2015, vol. 6, no. 38, str. 40998-41017, ilustr., doi: 10.18632/oncotarget.5701.


18. HERMAN, Ana, GRUDEN, Kristina, BLEJEC, Andrej, PODPEČAN, Vid, MOTALN, Helena, ROŽMAN, Primož, HREN, Matjaž, ZUPANČIČ, Klemen, VEBER, Matija, VERBOVŠEK, Urška, LAH TURNŠEK, Tamara, PORČNIK, Andrej, KORŠIČ, Marjan, KNEŽEVIĆ, Miomir, JERAS, Matjaž. Analysis of glioblastoma patients' plasma revealed the presence of microRNAs with a prognostic impact on survival and those of viral origin. PloS one, ISSN 1932-6203, 2015, vol. 10, iss. 5, str. 1-20, ilustr., doi: 10.1371/journal.pone.0125791. [


19. STROJNIK, Tadej, ŠMIGOC, Tomaž, LAH TURNŠEK, Tamara. Prognostic value of erythrocyte sedimentation rate and C-reactive protein in the blood of patients with glioma. Anticancer research, ISSN 0250-7005, 2014, vol. 34, no. 1, str. 339-347, ilustr.


20. VERBOVŠEK, Urška, MOTALN, Helena, ROTTER, Ana, ATAI, Nadia A., GRUDEN, Kristina, NOORDEN, Cornelis J. F. van, LAH TURNŠEK, Tamara. Expression analysis of all protease genes reveals cathepsin K to be overexpressed in glioblastoma. PloS one, ISSN 1932-6203, 2014, vol. 9, iss. 10, str. 1- 12. http://dx.doi.org/10.1371/journal.pone.0111819, doi: 10.1371/journal.pone.0111819.


21. JOVCHEVSKA, Ivana, ŠAMEC, Neja, KOČEVAR BRITOVŠEK, Nina, CESSELLI, Daniela, PODERGAJS, Neža, LIMBÄCK- STOKIN, Clara, MYERS, Michael P., MUYLDERMANS, Serge, HASSANZADEH GHASSABEH, Gholamreza, MOTALN, Helena, RUARO, Maria Elisabetta, BOURKOULA, Evgenia, LAH TURNŠEK, Tamara, KOMEL, Radovan. TRIM28 and [beta]-actin identified via nanobody-based reverse proteomics approach as possible human glioblastoma biomarkers. PloS one, ISSN 1932-6203, Nov. 2014, vol. 9, iss. 11. http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0113688, doi: 10.1371/journal.pone.0113688.


22. TORKAR, Ana, LENARČIČ, Brigita, LAH TURNŠEK, Tamara, DIVE, Vincent, DEVEL, Laurent. Identification of new peptide amides as selective cathepsin L inhibitors : the first step towards selective irreversible inhibitors?. Bioorganic & Medicinal Chemistry Letters, ISSN 0960-894X. [Print ed.], 2013, vol. 23, issue 10, str. 2968-2973, doi: 10.1016/j.bmcl.2013.03.041


23. PRIMON, Monika, HUSZTHY, Peter C., MOTALN, Helena, TALASILA, Krishna M., TORKAR, Ana, BJERKVIG, Rolf, LAH TURNŠEK, Tamara. Cathepsin L silencing enhances arsenic trioxide mediated in vitro cytotoxicity and apoptosis in glioblastoma U87MG spheroids. Experimental cell research, ISSN 0014-4827, 2013, vol. 319, iss. 17, str. 2637-2648, doi: 10.1016/j.yexcr.2013.08.011.


24. MOTALN, Helena, GRUDEN, Kristina, HREN, Matjaž, SCHICHOR, Christian, PRIMON, Monika, ROTTER, Ana, LAH TURNŠEK, Tamara. Human mesenchymal stem cells exploit the immune response mediating chemokines to impact the phenotype of glioblastoma. Cell transplantation, ISSN 0963-6897. [Print ed.], 2012, vol. 21, no. 7, str. 1529-1545. http://dx.doi.org/10.3727/096368912X640547, doi: 10.3727/096368912X640547.


25. TORKAR, Ana, BREGANT, Sarah, DEVEL, Laurent, NOVINEC, Marko, LENARČIČ, Brigita, LAH TURNŠEK, Tamara, DIVE, Vincent. A novel photoaffinity-based probe for selective detection of cathepsin L active form. ChemBioChem : a European journal of chemical biology, ISSN 1439-4227. [Print ed.], 2012, vol. 13, issue 17, str. 2616-2621. http://dx.doi.org/10.1002/cbic.201200389, doi: 10.1002/cbic.201200389.


26. SCHICHOR, Christian, ALBRECHT, Valerie, KORTE, Benjamin, BUCHNER, Alexander, RIESENBERG, Rainer, MYSLIWIETZ, Josef, PARON, Igor, MOTALN, Helena, LAH TURNŠEK, Tamara, JÜRCHOTT, Kathrin, SELBIG, Joachim, TONN, Joerg-Christian. Mesenchymal stem cells and glioma cells form a structural as well as a functional syncytium in vitro. Experimental neurology, ISSN 0014-4886, 2012, vol. 234, issue 1, str. 208-219. http://dx.doi.org/10.1016/j.expneurol.2011.12.033, doi: 10.1016/j.expneurol.2011.12.033.

27. GOLE, Boris, HUSZTHY, Peter C., POPOVIĆ, Mara, JERUC, Jera, ARDEBILI, Seyed Yousef, BJERKVIG, Rolf, LAH TURNŠEK, Tamara. The regulation of cysteine cathepsins and cystatins in human gliomas. International journal of cancer, ISSN 0020-7136. [Print ed.], 2012, vol. 131, issue 8, str. 1779-1789, doi: 10.1002/ijc.27453.


28. ZAJC, Irena, FILIPIČ, Metka, LAH TURNŠEK, Tamara. Xanthohumol induces different cytotoxicity and apoptotic pathways in malignant and normal astrocytes. Phytotherapy research, ISSN 0951-418X, 2012, vol. 26, issue 11, str. 1709-1713. http://dx.doi.org/10.1002/ptr.4636, doi: 10.1002/ptr.4636.


29. KENIG, Saša, FRANGEŽ, Robert, PUCER, Anja, LAH TURNŠEK, Tamara. Inhibition of cathepsin L lowers the apoptotic threshold of glioblastoma cells by up-regulating p53 and transcription of caspases 3 and 7. Apoptosis, ISSN 1360-8185, 2011, vol. 16, no. 7, str. 671-682, doi: 10.1007/s10495-011-0600-6.


30. CASTINO, Roberta, PUCER, Anja, VENERONI, Roberta, MORANI, Federica, PERACCHIO, Claudia, LAH TURNŠEK, Tamara, ISIDORO, Ciro. Resveratrol reduces the invasive growth and promotes the acquisition of a long-lasting differentiated phenotype in human glioblastoma cells. Journal of agricultural and food chemistry, ISSN 0021- 8561, 2011, vol. 59, no. 8, str. 4264-4272. http://dx.doi.org/10.1021/jf104917q, doi: 10.1021/jf104917q.


31. PUCER, Anja, CASTINO, Roberta (adapter), MIRKOVIĆ, Bojana, FALNOGA, Ingrid, ŠLEJKOVEC, Zdenka, ISIDORO, Ciro, LAH TURNŠEK, Tamara. Differential role of cathepsins B and L in autophagy-associated cell death induced by arsenic trioxide in U87 human glioblastoma cells. Biological chemistry, ISSN 1431-6730, 2010, vol. 391, no. 5, str. 519-531. http://dx.doi.org/10.1515/BC.2010.050, doi: 10.1515/BC.2010.050.


Tamara Lah Turnšek - osebna bibliografija 1970 – 2018

Izpis bibliografije (COBISS)

Izpis iz baze Google Scholar 

Fotografije: