NIB

Slovensko zdravstvo je bilo ob začetku pandemije zgodaj spomladi 2020 na veliki preizkušnji. Čeprav so strogi vladni ukrepi upočasnili širjenje virusa in smo s tem pridobili čas za reorganizacijo javnega zdravstva, je pandemija še vedno zahtevala preveč žrtev. Eden prvih ukrepov je bila obvezna uporaba zaščitnih mask. Medicinske maske za enkratno uporabo zanesljivo ujamejo večino virusov v izdihanem ali vdihanem zraku, vendar jih ne inaktivirajo. Med vladnimi ukrepi je bil tudi razpis za dveletne projekte, v okviru katerih naj bi slovenske raziskovalne skupine raziskovale alternativne možnosti za zajezitev širjenja virusa. Naša raziskovalna skupina je prejela sredstva za raziskovanje možnosti obdelave netkanega tekstila – tak se uporablja v respiratornih maskah –, ki bi poleg lovljenja omogočala tudi hitro inaktivacijo virusov. Projekt je bil uspešen, saj smo izdelali več prototipov mask in dokazali njihovo virucidnost. Na podlagi rezultatov testiranja prototipa smo vložili patentno prijavo. Projekt je bil torej uspešno izpeljan, ni pa omogočil splošne uporabe inovativnih mask, saj so za kaj takega potrebne dodatne raziskave. V okviru trenutne prijave projekta nameravamo podrobno raziskati procesne parametre za optimizacijo procesa. Zavedamo se, da je inovativna obdelava uporabna za izdelavo mask šele takrat, ko dokažemo, da je proces ponovljiv, zanesljiv in ga je mogoče nadgraditi do stopnje industrijske uporabnosti. Poleg tega mora biti postopek cenovno dostopen. Raziskave inaktivacije virusov na izbranih materialih so dolgotrajne, zato nameravamo v okviru projekta raziskati vpliv procesnih parametrov na zanesljivost zajema in inaktivacije phi6, surogata za koronaviruse ter izbrane vzorce inaktivacije virusa mišjega hepatitisa (MHV, spada v isti rod kot SARS-CoV-2), na tekstilijah, ki se običajno uporabljajo kot filtrirni material v respiratornih maskah za enkratno uporabo ((melt-blown), polipropilen, polietilen tereftalat, bombaž in liocelna vlakna). Določili bomo hitrost inaktivacije phi6 in MHV kot funkcijo procesnih parametrov in določili obseg parametrov, primernih za uporabo postopka za respiratorne maska. Raziskali bomo tudi obdelavo tekstilij v kontinuirnem načinu; celoten čas trajanja projekta bomo spremljali prepustnost zraka in učinkovitost filtracije virusov (VFE). Proti koncu projekta bomo pripravili serije mask in jih poslali v certificirane tuje laboratorije (eden je partner v projektu) na testiranje za primerjavo rezultatov testiranja v zunanjih laboratorijih. Če bodo rezultati skladni s hipotezo, bo postopek pripravljen za industrijske raziskave, ki bodo pokazale njegovo uporabnost pri proizvodnji respiratornih mask. Postopek bo zanimiv tudi za obdelavo tekstilnih izdelkov, ki se uporabljajo v medicini, na primer halje, (zaščitna) oblačila, posteljnina, zavese, itd. V projektu bodo sodelovale štiri komplementarne raziskovalne skupine s strokovnim znanjem na naslednjih znanstvenih področjih: obdelava materialov z uporabo naprednih tehnologij za prilagajanje površinskih lastnosti poroznih materialov, tekstilij in seveda virologija (mikrobiologija), toksikologija ter certificiran laboratorij.

SICRIS