NIB

Sodobne tehnike molekulske biologije, zlasti analiza okoljske DNK (eDNA), imajo velik potencial za uporabo na področju zaznavanja mikrobov v okolju in premljanja biotske raznovrstnosti, saj odpravljajo omejitve tradicionalnih invazivnih metod vzorčenja in določanja organizmov. eDNA se vse bolj ogosto uporablja za ocenjevanje prisotnosti širokega spektra organizmov v različnih tipih vzorcev. Pri tem ostaja potencial uporabe pajkovih mrež, kot asivnih vzorčevalnikov eDNA, v veliki meri neraziskan. To velja še zlasti za njihovo uporabo za preučevanje virusne raznolikosti. Pajčje mreže, ki delujejo ot naravni zračni filtri, zajemajo genetski material iz svojega okolja, zato so obetavno orodje za spremljanje stanja ekosistemov. Pajki so s svojimi režami kot ključni plenilci v interakciji z različnimi virusi - preko svojega plena ali izpostavljenosti mrež okolju. Pri nekaterih vrstah pajkov je bilo dkritih nekaj virusov, raznolikost virusov v pajkovih mrežah pa je še vedno povsem neraziskana. 

Da bi zapolnili to vrzel, smo kot modelni organizem izbrali vrsto pajka Linyphia triangularis. Populacije te vrste najdemo v visokih gostotah na različnih akacijah v Sloveniji. Ker gre za pionirsko študijo o viromu pajčjih mrež, bomo najprej optimizirali metodologijo za raziskave tako viroma pajkov kot tudi jihovih mrež. Nato bomo, z analizo pajčjih mrež, zbranih v naravi, ter pajčjih mrež, ki jih bodo izdelali isti pajki v laboratoriju, preučili prispevke pajkov in okoljskih dejavnikov k viromu pajčjih mrež. Nazadnje bomo ocenili raznolikost viromov v izbranih ekosistemih z uporabo pajčjih mrež kot bioloških vzorčevalnikov, da bi dobili vpogled v vpliv okolja na virusno raznolikost znotraj določenih ekosistemov.

Predvidevamo, da lahko pajčje mreže s pasivnim zajemanjem raznolikega okoljskega materiala služijo kot učinkovit vzorčevalnik za spremljanje virusov, i lahko dopolnjuje tradicionalne metode okoljskega monitoringa. Z uporabo metagenomskih orodij, ki temeljijo na visokozmogljivem sekvenciranju (HTS), bo ta raziskava razširila naše razumevanje raznovrstnosti virosfere v ekosistemih, uveljavila pajkove mreže kot dragoceno orodje za spremljanje virusov v okolju ter izboljšala odkrivanje znanih in novih virusnih patogenov. V širšem pogledu lahko ta pristop izboljša spremljanje zdravja ekosistemov n omogoči zgodnje odkrivanje novih virusnih groženj. 

SICRIS