07
mar
V Biološkem središču potekalo srečanje mladih raziskovalk in raziskovalcev ter njihovih mentorjev iz NIB in OBBF
V Biološkem središču v Ljubljani, je ob dnevu žena, 8. marca potekalo že drugo skupno srečanje mladih raziskovalk in raziskovalcev ter njihovih mentoric in mentorjev iz Nacionalnega inštituta za biologijo in Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Nacionalni inštitut za biologijo in Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani imata že v svojem poslanstvu navedeno, da je ustvarjanje novega temeljnega znanja na področju biologije in sorodnih naravoslovnih ter okoljskih ved in prenašanje tega znanja v uporabo za izboljšanje kvalitete življenja, za podporo okoljskim politikam in za razvoj znanosti, eden izmed temeljev njunega delovanja. Raziskovanje in izobraževanje na področju ved o življenju in naravi nalaga obema institucijama veliko odgovornost, da ustvarjata strokovne in znanstvene podlage in krepita družbeno klimo za trajno harmonično sožitje med človekom in naravo.
Tako sta obe instituciji ponosni, da lahko med svojimi vrstami pozdravita vsako leto več mladih raziskovalk in raziskovalcev. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se usposablja že 38 mladih raziskovalk in raziskovalcev, od katerih se jih 32 usposablja v skladu s pogodbo z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost, 6 pa jih prihaja iz gospodarstva. Na Oddelku za biologijo se podiplomsko usposablja 24 mladih raziskovalk in raziskovalcev.
Z namenom, da bi se mladi raziskovalci obeh institucij, ki delujeta pod skupno streho Biološkega središča, med seboj bolje spoznali, predstavili svoje raziskovalno delo ter navezali stike za bodoča projektna in pedagoška sodelovanja, je 8. marca potekalo že drugo srečanje mladih raziskovalk in raziskovalcev ter njihovih mentorjev.
Dogodek sta s slavnostnim nagovorom otvorila prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB in prof. dr. Tom Turk prodekan Oddelka za biologijo BF.
Predstavila sta Projekt 2000 mladih raziskovalcev, ki je eden od instrumentov znanstvene politike Agencije za raziskovalno dejavnost. Program zelo uspešno poteka že od leta 1985 in je izdatno prispeval k dvigu raziskav, kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih skupin na inštitutih, pedagoškemu delu na univerzah, krepitvi visokokvalificiranih zdravnikov - raziskovalcev na klinikah in povečanju kadrovskega potenciala za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja. Oba govornika sta ob prazniku žena izpostavila pomen žensk v znanosti in zadovoljstvo ob dejstvu, da se za poklic znanstvenice odloča vedno več žensk. Prof. Lahova je v nagovoru razkrila nekaj zgodovinskih dejstev glede vključevanja žensk v izobraževalni proces. V Evropi je bil vstop žensk na univerze dovoljen šele v drugi polovici 19. stoletja. Tudi v Sloveniji je bila podobna situacija. Denimo iz fizike je prva ženska v Sloveniji diplomirala šele leta 1950. Vendar pa študije razkrivajo, da so bile vselej prisotne bolj ali manj prikrite oblike diskriminacije žensk na področju raziskovalne dejavnosti in univerzitetnega izobraževanja. Prof. Turk pa je poudaril, da je bilo v naši družbi narejeno že nekaj pozitivnih premikov za izenačevanje možnosti obeh spolov ter pri vzpostavitvi razmer, kjer oba spola lahko delujeta enakovredno. Izrazil pa je tudi željo, da bi se enakost obeh spolov bolj izražala tudi na vodilnih mestih tako v raziskovalni in izobraževalni sferi kakor tudi v podjetništvu.
Kot se ob dnevu žena spodobi, so dogodek s svojim ubranim petjem popestrile pevke ženskega pevskega zbora Andromeda, ki z nekaj letno prekinitviijo v Biološkem središču deluje že 14 let. V študijskem lete 2009/2010 je zbor ponovno oživel in pričel delovati pod vodstvom zborovodje Jerneja Pikla. In zakaj ravno ime “Andromeda”? Ker predstavlja nežno barjansko cvetlico (Andromeda polifolia), prelepo Perzejevo ženo in bleščeče zvezde na nebu!
V nadaljevanju so nam svoje raziskovalno delo s kratkim predavanjem predstavili mladi raziskovalci, ki so v zadnjem letu svojega podoktorskega študija.
Iz Nacionalnega inštituta za biologijo so se nam predstavili:
• Danilo Bevk: Vpliv pesticida kumafosa na vedenje kranjske čebele. Mentor prof. dr. Andrej Čokl.
• Meti Buh Gašparič: Arabidopsis – za funkcionalno analizo genov ali za proizvodnjo cepiv. Mentorica prof. dr. Jana Žel.
• Uroš Žibrat: Ekologija - znanstvena veda v krizi? Mentor prof. dr. Anton Brancelj.
• Klemen Zupančič: MR iz gospodarstva za telebane - izkušnje iz prve roke. Mentorica prof. dr. Kristina Gruden.
Iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so se nam predstavili:
• Živa Petkovšek: Poskus priprave probiotičnega seva Escherichia coli z unikatnim mehanizmom protimikrobnega delovanja. Mentorica prof. dr. Marjana Starčič Erjavec.
• Martin Turjak: Vrednotenje sinapomorfij na filogenetskih drevesih. Mentor prof. dr. Peter Trontelj.
• Ana Zovko: Biološke aktivnosti sintetičnih alkilpiridinijevih polimerov . Mentor prof. dr. Tom Turk.
Mlade raziskovalke in raziskovalci ter njihovi mentorji iz Nacionalnega inštituta za biologijo in Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: