Bakterijski ožig aktinidij

Bakterijski ožig aktinidij

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

 

Bakterijski ožig aktinidij je bolezen, ki je v zadnjih 20 letih povzročila velike izgube pridelovalcem kivija po vsem svetu, pogosta je tudi v sosednji Italiji.

 

V okviru posebnega nadzora te bolezni, ki ga vodi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, smo to nevarno bolezen v letu 2013 prvič potrdili tudi v Sloveniji. Bolezenska znamenja na rastlinah kivija v obliki nekroz na listih (slika 1) in poganjkih (slika 2) smo sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica odkrili maja letos ob obisku nasada kivija v Volčji Dragi (slika 3). Okužen je bil nasad sorte Hayward v velikosti 1 ha. Ta sorta je v svetu in tudi pri nas najpogostejša in je zelo občutljiva na bolezen.

 

Iz listov, ki so kazala bolezenska znamenja smo na hranilnih gojiščih izolirali bakterije, ki so morfološko ustrezale bakterijam iz rodu Pseudomonas. Z različnimi molekularnimi testi smo potrdili, da gre za bakterijo Pseudomonas syringae pv. actinidiae in njeno patogenost dokazali tudi s testom patogenosti na rastlinah kivija. Ker se izolati bakterije razlikujejo v agresivnosti, smo v sodelovanju s francoskim referenčnim laboratorijem LNPV raziskali slovenske izolate in potrdili, da je tudi pri nas prisotna najagresivnejša oblika te bakterije, ki jo imenujemo biovar 3.

Značilnost  najagresivnejšega seva biovar 3 je izredna hitrost širjenja te bolezni v nasadu in pomembnost celostnega ukrepanja za preprečevanje širjenja bolezni na bližnje zdrave rastline in nasade. V tem pogledu lahko še vedno največ naredijo pridelovalci sami z rednim pregledovanjem svojih nasadov. Bolezenska znamenja se običajno izrazijo spomladi in jeseni, ko so vremenske razmere ugodne - to so predvsem nizke temperature, veliko dežja in visoka zračna vlaga. Na Novi Zelandiji, kjer imajo zaradi izredno velike pridelave kivija in prisotnosti bolezni z njo veliko izkušenj, priporočajo, da se ob manjšem pojavljanju bolezni pri sorti Hayward izsekajo vse okužene rastline, odstranjen odpad pa zakoplje ali sežge v samem nasadu, da ob prevozu ne širimo bolezni. Če je naš nasad mlajši ali če gojimo občutljivejše sorte, morajo biti tudi ukrepi intenzivnejši. Vse bakterijske bolezni iz okuženih v zdrave nasade zelo dobro širimo tudi ljudje sami z orodjem, vozili, škornji…, zato delo skušamo omejiti na sušna obdobja, orodje pa čistimo in razkužujemo. Poleg sort, ki so najpomembnejše v pridelavi sadežev, se lahko okužijo tudi okrasne sorte aktinidij.

 

V letu 2013 smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo gostili novozelandskega strokovnjaka dr. Joela L. Vannesteja iz The New Zealand Institute for Plant & Food Research Ltd, ki ima med drugim veliko izkušenj s karantenskimi bakteriozami. Prvič nas je obiskal v letu 2003 ob prvem večjem izbruhu hruševega ožiga pri nas. V zadnjih letih se intenzivno ukvarja z bakterijo Pseudomonas syringae pv.actinidiae. Izkusnje Nove Zelandije, ene največjih pridelovalk kivija na svetu, s to boleznijo je opisal v predavanju z naslovom: 'Pseudomonas syringae pv. actinidiae, tri leta po odkritju v Novi Zelandiji: kaj smo se naučili o patogenu, o bolezni in kako se jo obvladuje?'.

Iz njihovih izkušenj in izkušenj sosednje Italije, lahko zaključimo: če se ne bomo hitro naučili, kako z različnimi pristopi obvladovati bolezen, je cena lahko propad nasadov kivija in s tem velika škoda za lastnike in njihove družine. Hkrati bolezen omejuje nove nasade kivija, ki je tržno zelo zanimiv pridelek, in to ravno v času, ko zaradi pojavljanja te bolezni tudi pri vseh največjih svetovnih pridelovalcih cena sadežu raste.

 

Predavanje dr. Joela L. Vannesteja si lahko ogledate na http://videolectures.net/nib_vanneste_pseudomonas_syringae/.

 

Druge koristne internetne povezave:

 

 

Slika 1: Značilne nekroze na okuženih listih kivija (FOTO dr. Manca Pirc)

 

alt

 

Slika 2: Venenje in sušenje poganjkov okuženih trsov aktinidije ali njihovih delov (FOTO: mag. Gabrijel Seljak)

alt

 

Slika 3: Okužen nasad kivija (FOTO dr. Tanja Dreo)

alt