Projekti

Projekt prispeva k razvoju in uporabi rešitev oziroma praks, ki bodo izboljšale razmere za opraševalce in biotsko raznovrstnost v kmetijski krajini. Intenzivno kmetijstvo je eden glavnih razlogov za upadanje populacij in pestrosti opraševalcev ter upad biotske raznovrstnosti. Z uporabo strniščnih dosevkov in talnih gnezdilnic bomo izboljšali prehranske razmere in možnosti za gnezdenje za opraševalce. Uporaba mešanih strniščnih dosevkov bo prispevala tudi k varovanju talne in ostale favne (ki je pomembna za kroženje snovi in rodovitnost tal) in preprečuje spiranje hranil. Učinek rešitev na biotsko raznovrstnost je tako mnogoter, neposreden in posreden. Rešitve bodo koristne tudi za kmetijstvo, saj bodo prispevale k varovanju številnih ekosistemskih storitev.

Glavni cilji projekta so: (1) Izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev in biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. (2) Vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev in biotske raznovrstnosti na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih. (3) Izboljšati razmere za divje opraševalce v kmetijstvu in s tem pripevati k varovanju biotske raznovrstnosti. (4) Povečati zanesljivost in kakovost opraševanja in drugih ekosistemskih storitev.

Pričakovani rezultati: (1) Uporaba strniščnih dosevkov za izboljšanje prehranskih razmer za opraševalce. (2) Uporaba talnih gnezdišč za čebele samotarke za povečanje njihovih populacij v kmetijski krajini. (3) Uporaba dodatnih možnosti za izboljšanje življenjskih razmer za opraševalce in varovanje biotske raznovrstnosti. (4) Priročnik, izobraževalni video, usposabljanje, predavanja, strokovni posvet,…

Financer

Projekt se financira iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (v celoti iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja). Višina odobrenih sredstev znaša 249.080,44 €.

Projekt poteka v okviru ukrepa Sodelovanje Programa razvoja podeželja 2014-2020, Podukrep 16.5. - Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Tip projekta: Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP).

Rezultati

Priročnik: Pomoč opraševalcem v intenzivni kmetijki krajini

Video:

Prekrivni dosevki za opraševalce

V okviru projekta EIP POMOP so bile zasnovane in preizkušene ciljno usmerjene mešanice, ki prispevajo k izboljšanju prehranskih virov za opraševalce, zmanjšanju zapleveljenosti in izpiranja hranil, povečanju organske snovi v tleh in splošne odpornosti agroekosistemov. Uporaba vrstno pestrih prekrivnih dosevkov kot agroekološki ukrep za podporo opraševalcem in izboljšanje lastnosti tal je v Sloveniji tehnično izvedljiva in že delno uveljavljena praksa.

Analiza kaže, da lahko z ustreznim izborom vrst, pravočasno setvijo in dobro predsetveno pripravo tal večina kmetijskih gospodarstev učinkovito vključi te pristope v obstoječe pridelovalne sisteme. Čeprav trenutno manjkajo komercialno dostopne mešanice z usmerjenim okoljskim učinkom, je večina uporabljenih rastlinskih vrst dostopna posamično in prilagodljiva različnim rastiščem.

Kljub izzivom pri setvi dosevkov (npr. vremenska tveganja, zahteva po znanju) so srednje- in dolgoročne koristi za gospodarstvo in okolje prepoznane kot pomembne: od zmanjšanja stroškov gnojil in FFS do izboljšanja rodovitnosti tal in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Rezultati potrjujejo potencial za širšo uporabo mešanic kot ključnega orodja za trajnostno kmetijsko pridelavo v intenzivno rabljenih krajinskih mozaikih.

Talne gnezdilnice za čebele samotarke

Preizkus talnih gnezdilnic smo izvedli na petih kmetijskih gospodarstvih. Šlo je za prvi preizkus v Sloveniji. Naredili smo jih tako, da smo na sončni legi s po možnosti rahlo nagnjenim terenom izkopali jamo in vanjo posadili štiri lesene okvirje (120×80×20 cm). Okvirje smo nato zasuli nazaj z isto zemljo in jo potlačili. Za postavitev smo poleg lesenih okvirjev potrebovali osnovno ročno orodje (lopata, motika, kramp). Gnezdilnice smo redno pleli oziroma vzdrževali nizko in redko vegetacijo. Čebele samotarke so se ponekod naselile takoj, drugje pa so potrebovale več časa.

Postavitev gnezdilnic je enostavna, poceni in ne zahteva posebnega orodja. Ukrep je izvedljiv na večini kmetijskih gospodarstev.

Partnerstvo

• Nacionalni inštitut za biologijo (vodilni partner)
• Kmetijska gospodarstva:
  • Anton Plut
  • Primož Titan,
  • Simon Stibilj
  • Franci Omahen
  • Šolski center Šentjur
• Kmetijski inštitut Slovenije
• Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
• Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma
• Jasna dizajn

Za vsebino je odgovoren Nacionalni inštitut za biologijo. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.