Projekti

Incidenca in umrljivost zaradi primarnih možganskih tumorjev naraščata, zlasti med mlajšo populacijo. Kljub obsežnim raziskavam glioblastoma, ki je najpogostejši in najbolj smrtonosni primarni možganski tumor pri odraslih, še vedno ostaja bolezen brez učinkovitih terapevtskih pristopov in preventivnih strategij.Za glioblastom je na voljo le omejeno število napovednih in prognostičnih biomarkerjev. Invazivne celice glioblastoma, ki po kirurški odstranitvi tumorja in zdravljenju ostanejo v možganskem tkivu bolnika, so ključni dejavnik ponovne rasti tumorja. Številne raziskave kažejo, da je večji obseg kirurške odstranitve tumorja povezan z daljšim preživetjem bolnikov. Kljub temu primanjkuje znanja o biomarkerjih, ki bi omogočili prepoznavanje invazivnih rakavih celic. Invazivni rob glioblastoma je še vedno premalo raziskan, predvsem zaradi omejene dostopnosti biološkega materiala bolnikov.

Sedanje razumevanje biologije glioblastoma temelji predvsem na analizi celotnega tumorskega tkiva, pridobljenega z biopsijo ali med kirurškim posegom. Ker pa so za ponovitev bolezni ključne predvsem invazivne celice, ki se po zdravljenju ohranijo v možganskem tkivu, analiza celotne tumorske mase ne odraža nujno njihovih specifičnih značilnosti. Njihovo razlikovanje od drugih tumorskih populacij je zato ključnega pomena za razvoj novih terapevtskih pristopov.

Naša translacijska platforma GlioBanka omogoča raziskave na rakavih celičnih kulturah, izoliranih iz invazivnega roba tumorja (rim) pri bolnikih, in s tem neposredno proučevanje značilnosti invazivnih tumorskih celic. Z vzpostavitvijo tridimenzionalnih modelov glioblastoma in modeliranjem zdravljenja bomo poustvarili značilnosti tumorskega mikrookolja ter odziv tumorja na standardno klinično zdravljenje. Identificirani biomarkerji bodo omogočili prepoznavanje invazivnih in na zdravljenje odpornih tumorskih celic, ki lahko preživijo zdravljenje in predstavljajo potencialni vir ponovitve bolezni.

Diagnoza možganskih tumorjev trenutno temelji predvsem na histopatološki preiskavi in molekularni analizi tumorskega tkiva. Čeprav ti pristopi omogočajo podrobno opredelitev tumorskih značilnosti in biomarkerjev, zahtevajo invazivno pridobivanje vzorcev, kar je lahko povezano s tveganjem za zaplete, zlasti pri starejših bolnikih ter pri tumorjih, ki se nahajajo na kritičnih oziroma težko dostopnih področjih možganov. Širšo klinično uporabo molekularnega določanja tumorskih biomarkerjev dodatno omejujejo tudi visoki stroški. Zato želimo razviti nov, stroškovno učinkovit in neinvaziven pristop, ki temelji na radiogenomiki ter omogoča napovedovanje bioloških značilnosti tumorja in odziva na zdravljenje brez dodatnega invazivnega odvzema tumorskega tkiva.

Radiogenomika temelji na magnetnoresonančnem slikanju (MRI) celotnega tumorja in njegovi kvantitativni analizi z uporabo pristopov strojnega učenja. Omogoča zgodnje napovedovanje bioloških značilnosti tumorja in izida zdravljenja bolnikov brez potrebe po invazivnih postopkih.

Izzivi in cilji predlaganega projekta zahtevajo interdisciplinarno raziskovalno skupino. Projekt bo prispeval k napredku vseh vključenih področij ter podpiral digitalni prehod.

Projektni partnerji:

Onkološki inštitut Ljubljana