Koordinator projekta: doc. dr. Al Vrezec
Trajanje: do 31.12.2012
Leto zaključka projekta: 2012
Izvajanje nacionalnega monitoringa hroščev evropskega varstvenega pomena po javnem naročilu Ministrstva za okolje in prostor po ustaljenih in standardiziranih metodah vzorčenja za štiri vrste in raziskava razširjenosti ovratniškega plavača v Sloveniji.
Vodja projekta: doc. dr. Al Vrezec
Leto zaključka projekta: 2011
Izvajanje nacionalnega monitoringa hroščev evropskega varstvenega pomena po javnem naročilu Ministrstva za okolje in prostor po ustaljenih in standardiziranih metodah vzorčenja za štiri vrste in raziskava razširjenosti škrlatnega kukuja, strigoša in ovratniškega plavača v Sloveniji. V raziskavi je bil ovratniški plavač v Sloveniji zopet potrjen po več kot 50 letih, zbranih pa je bilo precej novih podatkov za škrlatnega kukuja in strigoša, kar je ključno za dopolnjevanje omrežja Natura 2000 in za podporo k presojam posegov v prostor.
Vodja projekta: doc. dr. Al Vrezec
Leto zaključka projekta: 2009
Izvajanje nacionalnega monitoringa hroščev evropskega varstvenega pomena po javnem naročilu Ministrstva za okolje in prostor po ustaljenih in standardiziranih metodah vzorčenja za pet vrst in testiranje metodologij vzorčenja za potrebe monitoringa za štiri vrste. V raziskavi je bili prvič ciljno zbrani podatki za nekatere v Sloveniji izjemno slabo poznane vrste evropskega varstvenega pomena kot sta škrlatni kukuj in brazdar.
Vodja projekta: doc. dr. Al Vrezec
Leto zaključka projekta: 2008
Javno naročilo Ministrstva za okolje in prostor za postavitev protokolov monitoring in ugotavljanje razširjenosti za šest izbranih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena. Metodologija, ki se danes uporablja v nacionalnem monitoring hroščev, je bila v nalogi razvita za bukovega in alpskega kozlička.
Vodja projekta: doc. dr. Al Vrezec
Leto zaključka projekta: 2007
Prva naloga nacionalega monitoring hroščev, ki je po javnem naročilu Ministrstva za okolje in prostor zajemala pregled razširjenosti, razvoj učiknovitih metod vzorčenja za potrebe monitoringa in njihova terenska aplikacija za tri vrste hroščev evropskega varstvenega pomena. Za te vrste je bilo izvedeno tudi vrednotenje populacij izbranih vrst po vsej Sloveniji, kar je bila kasneje osnova za dopolnjevanje Natura 2000 omrežja v Sloveniji. Za dve vrsti (bukov in alpski kozliček) pa smo podali teoretične osnove za vzpostavitev monitoringa.
Nacionalni referenčni laboratorij za določanje GSO v hrani in krmi |
Nacionalni etalon za področje množina snovi/bioanalize nukleinskih kislin, zlasti na področju GSO in mikroorganizmov |
Javno pooblastilo za opravljanje nalog zdravstvenega varsta rastlin |
© 2023 - Nacionalni inštitut za biologijo, vse pravice pridržane Pravno obvestilo Avtorji |