Projekti

Glavni cilji projekta so (1) ugotoviti pomen divjih opraševalcev pri opraševanju ekonomsko najpomembnejših, od opraševanja odvisnih, kmetijskih rastlin (predvsem sadnega drevja in jagodičevja) v Sloveniji, (2) na podlagi ugotovitev pripraviti rešitve za boljšo izrabo in trajnostno rabo potenciala divjih opraševalcev v Sloveniji in predlagati ukrepe za izboljšanje le-tega, (3) predlagati ukrepe za zmanjšanja negativnega vpliva kmetijstva in (4) preveriti zdravstveno stanje najpomembnejših divjih opraševalcev na kmetijskih površinah.

Predlagani raziskovalni projekt poteka v treh delovnih svežnjih:

V prvem delovnem svežnju bomo ugotavljali pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin. Spremljali bomo dejavnost opraševalcev na sadnem drevju in jagodičju. Na jablani, jagodah, borovnicah, malinah in ribezu bomo dejavnost opazovali preko celega dneva,  skozi celotno obdobje cvetenja in tudi v slabem vremenu. Gostoto opraševalcev bomo spremljali s štetjem na vzorčnih mestih. Šteli bomo osebke najpomembnejših skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele. Prav tako bomo šteli tudi število cvetov, ki jih posamezen opraševalec obišče v določenem času in tako izmerili »hitrost opraševanja«.

Na preostalih sadnih vrstah in jagodičju (hruška, češnja, sliva, marelica, kivi, breskev, josta, kosmulja, aronija, robida) bomo dejavnost opraševalcev spremljali kvalitativno. Na njih bomo v obdobju cvetenja dejavnost opraševalcev ocenili vsaj trikrat zjutraj in vsaj trikrat v osrednjem delu dneva, od tega vsaj enkrat tudi v neugodnem vremenu. Med pregledom nasada bomo opazovali kateri opraševalci oprašujejo in ocenili kateri prevladujejo.

Dejavnost opraševalcev na nekaterih sadnih vrstah bomo opazovali tudi s pomočjo kamere.  Zbrane posnetke bomo analizirali in izluščili časovno razporeditev obiskov in druge vedenjske značilnosti različnih vrst opraševalcev.

V drugem delovnem svežnju bomo iskali rešitve za zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na divje opraševalce in za boljšo izrabo ter trajnostno rabo divjih opraševalcev v kmetijstvu. Testirali bomo različne tipe gnezdišč za čmrlje in čebele samotarke. Raziskali bomo ali divji opraševalci kot vir prehrane uporabljajo najpogostejše kmetijske medovite rastline (npr. ajdo, facelijo, oljno ogrščico).

Na podlagi ugotovitev naših in tujih raziskav bomo pripravili predlog ukrepov za izboljšanje razmer za divje opraševalce v kmetijski krajini. Glaven poudarek bo na izboljšanju prehranskih razmer in možnostih za gnezdenje. Pregledali bomo tudi navodila oziroma priporočila za uporabo pesticidov, ki sedaj upoštevajo le dejavnost medonosne čebele in preverili ali ustrezajo tudi dejavnosti divjih opraševalcev. Na podlagi rezultatov prvega in drugega delovnega svežnja in tujih raziskav bomo pripravili tudi rešitve za boljšo izrabo in trajnostno rabo divjih opraševalcev v kmetijstvu.

V tretjem delovnem svežnju bomo preverili zdravstveno stanje najpomembnejših divjih opraševalcev – čmrljev. Čmrlje bomo vzorčili v nasadih, kjer bodo potekala naša opazovanja in jih testirali za najpomembnejše parazite oziroma povzročitelje bolezni čmrljev in medonosnih čebel, kot so Apicystis bombyi, Crithidia bombi, Nosema bombi, N. ceranae, N. apis, ter virusi deformiranih kril (DWV), akutne paralize čebel (ABPV), kronične paralize (CBPV), črnih matičnikov (BQCV) in  mešičkaste zalege. Za določanje bolezni bomo uporabili molekularne metode.

Projekt v Sloveniji na področju raziskav pestrosti opraševalcev v kmetijstvu in zdravstvenega stanja divjih opraševalcev orje ledino. Tako bo prispeval dragoceno znanje o prispevku divjih opraševalcev k opraševanju najpomembnejših kmetijskih rastlin, kot tudi možnostih za zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na divje opraševalce. Oboje je nujno za začetek trajnostnega upravljanja populacij divjih opraševalcev za stabilno kmetijsko pridelavo.

Kontakt: dr. Danilo Bevk, danilo.bevk@nib.si.

Partnerji

• Kmetijski inštitut Slovenije
• Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
• Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma
• Biotehniški center Naklo

Projektna skupina

SICRIS

Bibliografija

• BEVK, Danilo. Pestrost divjih čebel in njihov pomen za kmetijstvo in naravo. V: SMODIŠ ŠKERL, Maja Ivana (ur.). Zbornik referatov, 2. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu [tudi] Poklukarjevi dnevi, Ljubljana, 25. oktober 2016. Ljubljana: Slovensko akademsko čebelarsko društvo: Kmetijski inštitut Slovenije, 2016, str. 7-13. [COBISS.SI-ID 4099151]

Projekt financirata