Projekti

CRP: Zasnova metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji

Holder: doc. dr. Al Vrezec

PARNTER: doc. dr. Danilo Bevk, Rok Šturm, Mojca Pibernik, Urška Ratajc in izr. prof. dr. Meta Virant Doberlet

Code: V1-1938

Duration: 1. 11. 2019 - 31. 10. 2022

Glavni cilji raziskovalnega projekta so (1) zasnovati metodologijo monitoringa divjih opraševalcev in oblikovati model monitoringa divjih opraševalcev, (2) testno izvesti monitoring divjih opraševalcev  na izbranih območjih, (3) na podlagi rezultatov oceniti strukturo združb divjih opraševalcev, jo (4) razložiti in (5) oblikovati priporočila/usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.

Raziskovalni projekt se osredotoča na monitoring divjih čebel kot najpomembnejših divjih opraševalcev. Osredotoča se na razvoj monitoringa s pastmi, ki na podlagi tujih in lastnih raziskav edini omogoča zbiranje objektivnih in zanesljivih podatkov za sprejemljiv vložek dela. Poleg tega bomo pilotno raziskali možnosti monitoringa divjih opraševalcev z okoljsko DNK s pajkovih mrež. Na koncu bomo pripravili priporočila za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.

Projekt poteka v petih delovnih svežnjih:

V prvem delovnem svežnju bomo zasnovali metodologijo monitoringa in oblikovali model monitoringa divjih čebel. Načrtujemo uporabo petih različnih pasti (bel, moder in rumen lovilni krožnik ter modra in rumena križna prestrezna past) in povečali njihovo učinkovitost.

V drugem delovnem svežnju bomo testno izvedli monitoring divjih čebel na izbranih lokacijah. Vsako leto triletnega projekta načrtujemo izvedbo testnega monitoringa in sicer na območjih z intenzivnim kmetijstvom, območjih, kjer že izvajajo ukrepe izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti in urbanem okolju. Skupaj načrtujemo postavitev 50 vzorčnih mest s petimi pastmi, ki jih bomo nastavili 10- ali 12-krat na leto (odvisno od tipa pasti). Skupaj bomo tako postavili 250 pasti in letno zbrali 2.800 vzorcev. Ulovljene osebke bomo preparirali in določili do vrst.

V tretjem delovnem svežnju bomo ocenili stanje populacij divjih čebel. Primerjali bomo stanje populacij divjih čebel med območji, ki se razlikujejo v rabi prostora in varovanju narave. Predlagali bomo ukrepe varovanja oziroma izboljšanja razmer za divje opraševalce.

V četrtem delovnem svežnju bomo izvedli pilotno raziskavo monitoringa divjih opraševalcev z  okoljsko DNA. Razvili bomo začetnike, ki so značilni za čebele in pomnožujejo različne dolžine klasičnega markerja za »DNA-barkodiranje« in pridobljene začetnike testirali v pilotnem terenskem eksperimentu.

V petem delovnem svežnju pa bomo pripravili priporočila za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji. Priporočila bomo pripravili za različne namene monitoringa in ocenili stroške.

Projekt pomeni nadgradnjo raziskav pomena divjih opraševalcev za kmetijstvo in bo prispeval nepogrešljivo znanje o spremljanju populacij divjih opraševalcev, kar je pomembno tako za Slovenijo kot Evropo. Pripomogel bo tudi k uresničevanju prizadevanj, da Slovenija postane model za trajnostno upravljanje pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete.

Kontakt: dr. Danilo Bevk, danilo.bevk@nib.si

Partnerji

Projektna skupina

SICRIS

Projekt financirajo

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano