28.01.2026
Nagrada za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2024
Nagrada za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2024 Podelile so se tri nagrade za izjemno doktorsko delo na NIB. Ti doktorati so posebej izpostavljeni zaradi vrste pomembnih objav v prvem avtorstvu in citatov. Nagrade so prejeli dr. Mojca Juteršek, dr. Tjaša Matjašič in dr. Urška Ratajc. dr. Tjaša Matjašič dr. Urška Ratajc
28.01.2026
Nagrada za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2023
Nagrada za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2023 Podelile so se tri nagrade za izjemno doktorsko delo na NIB. Ti doktorati so posebej izpostavljeni zaradi vrste pomembnih objav v prvem avtorstvu in citatov. Nagrade so prejeli dr. Ana Fortič, dr. Anja Pecman ter dr. Bernarda Majc. dr. Bernarda Majc
28.01.2026
Nagrada Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2023
Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2023 je prejela dr. Maja Čemažar. Dr. Maja Čemažar je redna profesorica molekulske biologije na Biotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je vodja sektorja za Raziskovanje in izobraževanje ter Oddelka za Eksperimentalno onkologijo. Delno je zaposlena tudi na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za vede o zdravju. Glavno raziskovalno področje prof. dr. Maje Čemažar je translacijska onkologija na razvoju različnih pristopov genskega zdravljenja z uporabo elektroporacije kot samostojne terapije, ali v kombinaciji z standardnimi načini zdravljenja. S svojim znanstveno-raziskovalnim delom pomembno prispeva k razvoju translacijske onkologije, tako na področju pridobivanja novih znanstvenih spoznanj, kot tudi skrbi za njihovo implementacijo v aplikativna področja zdravljenja tumorjev pri živalih ter prenosu znanj v humano onkologijo. Izpostaviti velja tudi njeno uspešno mednarodno povezovanje, ki doprinaša k ugledu in prepoznavnosti ter visoki kakovosti znanstvenega dela raziskovalne skupine, ki jo vodi ter širše za napredek znanosti v Sloveniji. dr. Maja Čemažar
28.01.2026
Nagrada Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2024
Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2024 sta prejela dr. Martina Orlando Bonaca in dr. Matej Butala. Dr. Martina Orlando Bonaca je vodja enote za morsko biodiverziteto na Morski biološki postaji Piran. Osredotoča se na raziskovanje ekologije bentoških alg in morskih cvetnic v severnem Jadran, s čimer pomembno prispeva k razumevanju časovnih in prostorskih sprememb njihove razširjenosti. Pomen njenih znanstvenih dosežkov v zadnjih petih letih se odraža v številnih znanstvenih objavah v revijah z visokim faktorjem vpliva in v razvoju metode, ki omogoča ocenjevanje ekološkega stanja teh ekosistemov ter protokola za gojenje ogrožene vrste rjave alge in situ in ex situ. Močno je tudi vpeta v implementacijo dveh evropskih direktiv, Okvirne vodne direktive in Okvirne direktive o morski strategiji. Zavzeto raziskovalno delo na področju morske ekologije in ohranjanja morskega okolja, zavezanost prenosu znanja na mlajše generacije in njen prispevek k trajnostnemu upravljanju obalnih ekosistemov jo uvršča med vodilne evropske znanstvenike na tem področju.. dr. Martina Orlando Bonaca Dr. Matej Butala je mednarodno prepoznaven raziskovalec na področju raziskav molekularnih mehanizmov v bakterijah in virusih, ki jih okužujejo - bakteriofagih. V zadnjih petih letih je avtor odličnih znanstvenih objav v vodilnih revijah in avtor patenta. Med drugim je opisal lastnosti genetskega stikala bakteriofaga GIL01 bakterije Bacillus thuringiensis. S kanadskimi sodelavci je opravil tudi raziskavo, ki podaja strukturni vpogled v interakcijo med fagnim in bakterijskim proteinom. To je prvi opis molekularnega mehanizma s katerim bakteriofag vzpostavi hierarhijo nad drugim bakteriofagom v isti bakteriji. Pomen razumevanja tovrstnih mehanizmov se zrcali v dejstvu, da je npr. pojasnjeno genetsko stikalo virusa lambda, ki predstavlja modelni sistem genetskega stikala, bilo ključno za razvoj orodij molekularne biologije in številnih biotehnoloških pristopov. Rezultati raziskav dr. Butale imajo velik biotehnološki potencial. dr. Matej Butala
28.01.2026






