kostarika_2

Spoznajte skrivnosti, lepote in posebnosti tropskih ekosistemov s poudarkom na nižinskem deževnem gozdu.

NIB - fotoreportaža iz raziskovalno/dopustovalnega potovanja po Kostariki.

---

La Gamba malo drugače

Za nami sta dva  čudovita dneva. Včeraj smo dan preživeli v okolici postaje in vasi La Gamba. Dan je bil etnološko-naravoslovno obarvan, zares super kombinacija po napornem dnevu hoje. Raziskovalci na postaji skupaj z Wernerjem na čelu namreč močno skrbijo za zaposlenost in vključenost bližnje vasi v proces varovanja in raziskovanja tega čudovitega koščka Zemlje. Od delavcev na postaji, do vzdrževanja poti in nenazadnje morda najbolj ključno vzgojo in izobraževanje lokalnega kadra za sedanje in bodoče delo. Tako smo si zgodaj zjutraj najprej ogledali lokalno kmetijo, kjer ob pomoči raziskovalcev in upravljalcev postaje razvijajo načine boljšega kmetovanja, prilagojenega lokalni klimi. Predvsem pa vzgajajo sadike dreves, ki jih nato uporabljajo v projektu pogozdovanja. Zanimivo je na primer, da kot smo že videli v gozdu, v tem podnebju rodovitna prst praktično ne nastaja. Zaradi visoke vlažnosti, temperature in hitrega gnitja je tako klasično kompostiranje popolnoma neuporabno. V La Gambi so tako na primer ugotovili, da če želijo pridobiti boljšo prst, morajo kompostu dodajati sladkor, mleko ali pa konjski gnoj. To delo je izredno pomembno, saj v primeru pogozdovanja zaradi pašništva ali plantažnega kmetijstva osiromašene zemlje, brez poceni in zanesljive metode gnojenja, sadike dreves nimajo možnosti preživetja.

Uspešnost in rezultat dolgoletnega dela na področju razvoja sadik lokalnih dreves in gnojenja, smo si ogledali na bližnjem posestvu velikem 20 hektarov, ki ga je raziskovalna postaja odkupila za namen pogozditve in vzpostavitve bioloških koridorjev. Posadili so 200 vrst dreves, semena katerih so pridobili v gozdu, saj drevesnice z lokalno floro v tem delu sveta ne obstajajo! Na en hektar je bilo posajenih 1000 dreves, kar je naravna gostota v primarnem tropskem gozdu. Vse skupaj kar 20.000 dreves! Uspešnost pogozdovanja je bila 80%. Posestvo je zdaj staro 3 leta in število vrst se je drastično povečalo, čeprav uradnega podatka še ni. So pa v umetno ustvarjenem gozdu že opazili pumo! Drevesa so iz dobrega metra zrastla že tudi do 15m. Rast je v tem podnebju kar 4x hitrejša kot pri nas, saj letnih časov praktično ni. Takšen umetno ustvarjen gozd veliko hitreje »zori« in prehaja v klimaksno fazo, torej primarni gozd. Če čistino kot je pašnik v tropskem deževnem gozdu pustimo, da se naravno zarašča lahko traja tudi do 300 let, da preide v naravno stanje, saj je stopenj sukcesije in naseljevanja zaradi števila vrst in kompleksnosti povezav veliko več kot v gozdovih zmernega pasu. S pogozdovanjem gozdovom pomagamo, da se to zorenje pospeši. Včasih lahko doma zasledimo nevladne organizacije, ki zbirajo denar za pogozdovanje tropskih območij. Tu v La Gambi je cena enega drevesa od semena do odraslega drevesa okoli 15$.

Iz pogozditvene parcelo smo se s poltovornjakom odpravili do Don Camacha. Gospod Camacho živi sam na parceli vredni milijon dolarjev (dobesedno), brez elektrike in s kitaro v roki. Za hišo ima nedotaknjen tropski gozd s čudovitim slapom, kjer se lokalno in ne lokalno prebivalstvo hodi svežiti. Don Camacho se zaveda vrednosti svojega doma, ki ga ne želi prodati niti za milijon $$$ in pravi da bo tu živel do smrti, potem pa bo parcelo zapustil svoji hčeri. Ko smo prišli nam je zapel in zaigral na kitaro, mi pa smo se prepustili zvoki in občudovali okolico. Potem je bil čas za naravni vodni park s čudovitim slapom, tolmuni za skakanje. Ko smo se lepo osvežili smo se zopet usedli na poltovornjak in se odpeljali na pico in pivo v lokalno pekarno. Siti in srečni smo krenili še na zadnji postanek dneva – plantažo kakavovca. Lastnik plantaže je dobri Don Ovidio, ki nam jo je tudi razkazal. Ste vedeli, da ima tudi kakav več sort? Don Ovidio jih goji 6, vserga skupaj okoli 1000 dreves. Za občutek, na drevo v povprečju dobi 3$ na leto, kar je izredno malo, saj so cene v Kostariki precej primerljive našim. Zato mora nujno voditi še dopolnilno dejavnost, kot je sprejem študentov iz Slovenije. Vendar brez postaje v La Gambi to ne bi bilo mogoče, saj turistov tukaj ni. Po ogledu plantaže je sledil najzanimivejši del. Obdelava kakavovega semena in izdelava čokolade. Na kratko: 1 teden fermentacije semena, sušenje, praženje, luščenje in končno mletje, ki rodi 100% kakavovo pasto. Po hitrem pogovoru kakšno čokolado si želimo smo pasti dodali malo sladkorja in malo vode ter tako dobili morda najboljšo čokolado, ki smo jo jedli v življenju.

Po povratku na postajo je sledila še kratka predstavitev jague, rastline ki proizvaja sadeže s sokom s katerim se je možno slikati po telesu, kar rezultira v močne tetovaže, ki lahko ostanejo tudi več tednov. Večina si je s sokom sadeža nekaj narisala. Po večerji je sledil še izredno zanimiv nočni izlet v strugo bližnje reke. Še posebej za ljubitelje dvoživk in plazilcev je bil sprehod zanimiv, saj smo videli ogromno žab, nekaj kač in pa za nekatere vrhunec dneva rakuna in oposuma.

---

Mangrove

Današnji dan je bil zopet izjemno poseben. Skoraj v celoti smo ga namreč preživeli na čolnu. Obiskali smo čudoviti mangrovni sestoj v zalivi kjer leži Golfito, ena glavnih transportnih točk kokaina v Kostariki (to je seveda zanimivost in nima povezave z našo ekskurzijo). Čeprav smo dan preživeli v čolnu, pa je Werner že zjutraj opozoril da to niso počitnice, temveč ekskurzija. Dan bom povzel na kratko, čeprav smo maksimalno uživali ter videli ogromno. Mangrove ki jih je v tem predelu 6 vrst, tvorijo izjemno pomemben ekosistem, ki služi kot zatočišče mnogim živalim, predvsem pticam in ribam. Za ljubitelje ptic je bil dan zares poseben, saj smo lahko občudovali številne čaplje, pelikane, strmoglavce in burnice. Po začetnem obhodu deževnega gozda, ki sega do morja in srečanja z opicami vriskači smo zavili v mangrovski gozd v katerem smo ostali skoraj do 2 ure popoldne. Opazili smo tudi nekaj rakojedih rakunov! Pri enem od postankov na blatni sipini smo odkrili tudi truplo ameriškega krokodila. Pot nas je vodila skozi številne mangrovske kanale, v enem od njih smo se tudi ustavili in poskušali plezati čez neprehoden splet opornih korenin, ki se zarivajo v mehko blato v katerem si hitro potopljen do pasu. Pravi užitek! Po pogledu gozda smo se ustavili še na bližnji plaži na drugi strain mangrovskega ekosistema, kjer smo se okopali in sprali blato v Pacifiku, za mnoge pa je verjetno sledil vrhunec celotnega potovanja -  dvoprsti lenivec! Ko smo slednjega dobro poslikali smo se usedli v čoln in se odpeljali proti Golfitu. Po poti smo občudovali morske ptice pri večernem ribolovu, tudi mi pa smo v morje vrgli trnek in ujeli lepo skušo, ki si jo bomo privoščili v naslednjih dneh. Ko napišem še zadnjo piko pa v škornje in v potok iskati kače in nočne sesalce!