11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju 'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju podatkovni list Krompir lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, ki je v strokovni literaturi in praksi znana kot stolbur krompirja. Gre za bolezen, ki lahko povzroči resne gospodarske izgube, zlasti pri pridelavi semenskega krompirja. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, in je zaradi svoje škodljivosti vključena v zakonodajo EU kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem.Status 'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del G Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi s semenskim krompirjem. To pomeni, da mora biti semenski krompir prost te fitoplazme, saj lahko njena prisotnost vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav ne zahteva izkoreninjenja, kot karantenski škodljivci, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor.Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus). Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg krompirja okužuje tudi paradižnik, koruzo, trto, sivko, jajčevec, papriko, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak (Convolvulus arvensis) in kopriva (Urtica dioica), ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope, vključno s Slovenijo. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. Znamenja okužb Tipična bolezenska znamenja na krompirju vključujejo rdečenje ali rumenenje listov, zlasti vršičkov, uvihavanje listov, krajše internodije, zadebelitve pecljev ter pojav nadzemnih gomoljev. Gomolji so pogosto gumijasti in imajo nitaste klice. Rastline so nižje rasti, zgodaj venejo in lahko propadejo. Gospodarska škoda Okužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko povzročijo velike izgube pridelka – v nekaterih primerih od 30 do 80 %. Poleg količinske izgube se zmanjša tudi kakovost semenskega krompirja. Okuženi gomolji imajo pogosto višjo vsebnost sladkorjev, kar negativno vpliva na predelavo, zlasti pri proizvodnji čipsa. Poti prenosa Fitoplazma se lahko prenese z okuženim sadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko svetleči škržatek povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na krompir ter k njenemu širjenju znotraj nasadov. Fitosanitarni ukrepi Za preprečevanje širjenja 'Ca. P. solani' je ključna uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala. V Sloveniji je 'Ca. P. solani' vključena v certifikacijski sistem za semenski krompir. Prisotnost fitoplazme se preverja z laboratorijskimi metodami. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti 'Candidatus Phytoplasma solani' na trti podatkovni list Vinska trta je ena izmed številnih rastlin, ki jih lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, znane kot rumenica počrnelosti lesa (bois noir). Gre za trsno rumenico, ki se pogosto pojavlja v vinogradih po Evropi in lahko povzroči znatne gospodarske izgube. Bolezen se širi predvsem z žuželčjimi prenašalci, ki se prehranjujejo na okuženih plevelih in nato prenesejo fitoplazmo na trto. Čeprav ne gre za karantensko bolezen, je zaradi vpliva na razmnoževalni material trte vključena v zakonodajo EU kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem.Status'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del C Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi z razmnoževalnim materialom vinske trte. To pomeni, da mora biti ta material prost okužbe, saj lahko prisotnost fitoplazme vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav bolezen ne zahteva izkoreninjenja, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor. Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Spadajo v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus), ki se razvija na koreninah plevelov, kot sta velika kopriva in njivski slak. Poleg njega so kot prenašalci potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri. Fitoplazma se v rastlini razširi po floemu, vektorji pa jo lahko prenesejo na trto med hranjenjem. Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg vinske trte okužuje tudi številne druge kulturne rastline, kot so paradižnik, koruza, krompir, sivka, jajčevec, paprika, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak in kopriva, ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. V vinogradih so ti pleveli pogosto prisotni v neposredni bližini trt, kar povečuje tveganje za okužbo. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. V Evropi je rumenica počrnelosti lesa prisotna v vseh pomembnejših vinorodnih območjih. V Sloveniji je bila bolezen potrjena v vseh vinorodnih deželah. Znamenja okužbOkužba vinske trte s 'Ca. P. solani' povzroča značilne spremembe na listih in grozdju. Pri belih sortah trte se listi obarvajo rumeno, pri rdečih sortah pa rdeče. Robovi listov se pogosto vihajo navzdol, listi postanejo togi in krhki. Poganjki neenakomerno in slabo olesenijo, kar lahko vodi v njihovo odmrtje. Rast trte je pogosto zavrta, mlade rastline lahko po okužbi propadejo, medtem ko se starejše trte včasih delno opomorejo. Na grozdju se pojavi venenje jagod, ki se lahko nagubajo in posušijo, pogosto pa se posuši tudi celoten grozd. Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti sorte. Znamenja, ki jih povzroča 'Ca. P. solani', so zelo podobna tistim, ki jih povzroča fitoplazma zlate trsne rumenice, zato jih na podlagi zunanjih znakov ni mogoče zanesljivo ločiti. Gospodarska škoda Rumenica počrnelosti lesa lahko v vinogradih povzroči obsežno okužbo trt. V posameznih primerih je bila zabeležena pojavnost bolezni pri več kot 80 % trt. Bolezen vpliva na zmanjšanje pridelka in kakovosti grozdja, kar je povezano z izraženimi bolezenskimi znamenji, kot so slabo olesenjevanje poganjkov, sušenje grozdov in venenje jagod. Pojavnost bolezni niha iz leta v leto, kar je povezano z različno številčnostjo vektorjev in prisotnostjo gostiteljskih plevelov. Opazili so tudi, da se nekatere okužene trte lahko same pozdravijo oziroma okrevajo. Sposobnost okrevanja je odvisna od sorte trte in verjetno tudi od uporabljene podlage.Poti prenosasadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko ta povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na trto ter k njenemu širjenju znotraj vinogradov. Poleg tega so kot vektorji potrjeni tudi drugi škržatki, ki lahko okužbo prenesejo z različnih gostiteljskih rastlin na trto.Fitosanitarni ukrepi Bistvena je uporaba zdravega razmnoževalnega materiala vinske trte. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v vinogradih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. Poleg teh ukrepov se raziskujejo tudi druge možnosti obvladovanja bolezni, kot so delno izruvanje trt, obrezovanje in uporaba snovi, ki sprožijo obrambne odzive rastlin, vendar ti pristopi še niso del splošno uveljavljenih praks. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Vir slik: arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
04.07.2024
VIRUS BLAGE LISAVOSTI PARADIŽNIKA
VIRUS BLAGE LISAVOSTI PARADIŽNIKA (tomato mild mottle virus - ToMMoV)ToMMoV_podatkovni list StatusVirus blage lisavosti paradižnika je virus iz rodu Ipomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/A Uredbe 2019/2072/EU, ki vključuje rastlinske patogene za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so paradižnik (Solanum lycopersicum), tamarillo (drevesni paradižnik; S. betaceum) in jajčevci (S. melongena; v literaturi so različki tega virusa odkriti na jajčevcih pogosto poimenovani kot »eggplant mild leaf mottle virus«). Okuži lahko tudi različne plevelne vrsteGeografska razširjenostPrvič je bil ToMMoV odkrit v Jemnu leta 1990. S pregledom večjega števila vzorcev paradižnika v letu 1994 so ugotovili, da je ToMMoV prevladujoč in najbolj razširjen virus na paradižniku v Etiopiji. Leta 2009 so ToMMoV odkrili tudi na rastlinah tamarilla v Keniji. Okužbe s tem virusom so bile prvič na jajčevcih odkrite leta 2003 v Izraelu, kasneje tudi v Iraku in Indiji. Znamenja okužbOkužene rastline paradižnika lahko zaostajajo v rasti, na listih pa se lahko pojavijo lise. V primeru sočasne okužbe z virusom Y krompirja (potato virus Y – PVY) so bila bolezenska znamenja izrazitejša. Bolezenska znamenja na tamarillu okuženem s ToMMoV in PVY so vključevala mozaik, lisavost in deformacije listov. Okuženi jajčevci so imeli lisaste liste in deformirane plodove. Na površini nekaterih plodov so opazili tudi mehurje, na listih pa mozaik, mehurje ter vihanje listnih robov. Znamenja okužb so odvisna od sorte paradižnika/jajčevca in rastnih pogojev. Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa je nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaPlodovi okuženih jajčevcev so lahko močno deformirani in kot takšni neprimerni za prodajo. V Iraku so na nekaterih poljih jajčevcev zabeležili tudi do 80% okuženost, v Izraelu pa tudi popolne izgube pridelka. Poti prenosaToMMoV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami (s semeni se ne prenaša). Znotraj nasada ToMMoV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. V primeru sočasne okužbe s potyvirusi, se lahko znotraj nasada ToMMoV raznese tudi z listnimi ušmi. Prenos virusa s sokom okuženih rastlin pa je malo verjeten. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Ipomovirus lycopersici. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 3.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
09.07.2024
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA (tomato leaf curl New Delhi virus - ToLCNDV) ToLCNDV_podatkovni list StatusNewdelhijski virus kodravosti listov paradižnika je virus iz rodu Begomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/B Uredbe 2019/2072/EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so vrste iz družine bučevk (buče, bučke, kumarice, melone, lubenice), paradižnik, paprika, krompir; okuži pa lahko tudi druge rastline, kot na primer jajčevce, različne prosto rastoče rastline in plevele.Geografska razširjenostVirus je bil prvič odkrit v Indiji leta 1995, nato so ga potrdili tudi v številnih drugih državah v Aziji. Njegova prisotnost je bila potrjena tudi v nekaterih državah Afrike in tudi v Evropi (Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Turčija). Virus v Sloveniji še ni prisoten, kar je potrjeno s programi preiskav, ki se izvajajo na območju cele Slovenije od leta 2016. Znamenja okužbListi okuženih bučevk so lahko deformirani, se zvijajo in imajo rumen mozaik in poudarjene listne žile. Značilna znamenja okužbe paradižnika in paprike so pritlikavost ter rumenenje in kodranje listov. V primeru okužbe krompirja poročajo o zavrti rasti, klorozah ali mozaiku na listih in/ ali deformacijah listov v vršičku. Na listih okuženega jajčevca lahko opazimo rumen mozaik in lisavost. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd. Okužbe v zgodnji rastni dobi vodijo do zmanjšanega števila cvetov in plodov. Plodovi okuženih rastlin so lahko majhni, razbarvani, z vdolbinami, razpokami ali mehurji na površini, so brez okusa in lahko prezgodaj odpadejo, kar lahko povzroči tudi popoln propad pridelka. Podobna bolezenska znamenja lahko opazimo tudi v primeru okužbe rastlin z drugimi virusi, zato je za nedvoumno potrditev prisotnosti ToLCNDV nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaToLCNDV povzroča resne ekonomske izgube povsod, kjer se pojavi, ter močno vpliva na kakovost in pridelek zelenjave. Poti prenosaToLCNDV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami. Znotraj nasada ToLCNDV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. Znotraj nasada se lahko virus prenaša tudi mehansko s sokom okuženih rastlin, a je ta način prenosa manj učinkovit kot prenos s tobakovim ščitkarjem. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Zaradi možnega prenosa iz prosto rastočih in plevelnih rastlin, ki lahko predstavljajo rezervoar virusov, je priporočeno njihovo odstranjevanje iz okolice nasadov.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Begomovirus solanumdelhiense. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 4.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
18.05.2023
