18.07.2025
‘Candidatus Phytoplasma solani’ - fitoplazma stolbur - na Lavandula, Fragaria in Vaccinium
'Candidatus Phytoplasma solani' -fitoplazma stolbur - na Lavandula, Fragaria in Vaccinium 'Candidatus Phytoplasma solani' fitoplazma stolbur podatkovni list Uvod ‘Candidatus Phytoplasma solani’ ('Ca. P. solani') je povzročitelj bolezni pri številnih kulturnih rastlinah, kot so vinska trta, krompir, paradižnik, koruza, sivka, jagode, borovnice in druge. Bolezen se prenaša z okuženim sadilnim materialom in žuželkami. Povzroča lahko znatne gospodarske izgube zaradi zmanjšanega pridelka in kakovosti. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih in tudi drugih državah. V Sloveniji je najpogosteje povezana z boleznijo rumenice počrnelosti lesa (bois noir) pri trti, potrjena pa je bila tudi na krompirju, paradižniku, korenju, koprivi (Urtica dioica) in slaku (Convolvulus arvensis). Uvrstitev med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme'Ca. P. solani' je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO) v prilogi IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 in sicer za rastline za saditev navedene v spodnji preglednici. Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem - NNŠO Rastline za saditev Skupina rastlin Botanično ime (rod ali vrsta) ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Semenski krompir Solanum tuberosum ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Razmnoževalni material vinske trte Vitis vinifera ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Razmnoževalni material sivke Lavandula spp. ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Sadike jagod Fragaria spp. ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Sadike borovnic Vaccinium spp. V nadaljevanju so predstavljeni podatki za gostitelje Lavandula, Fragaria in Vaccinium. Predpisani ukrepi Za rastline za saditev vrst Lavandula spp., Fragaria spp. in Vaccinium spp., za katere je ‘Ca. P. solani’ opredeljena kot NNŠO, je v Prilogi IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 določeno, da mora biti prisotnost škodljivega organizma na rastlinah za saditev 0 %. Načini preverjanja te zahteve so določeni v Prilogi V za Lavandula spp., kjer mora biti izpolnjen eden od naslednjih pogojev: • rastline so rasle na mestu pridelave, znanem kot prostem 'Ca. P. solani', ali • v zadnjem celotnem vegetacijskem ciklu niso bili opaženi simptomi okužbe, ali • simptomatične rastline so bile odstranjene in uničene, preostale pa testirane in ugotovljene kot proste škodljivega organizma. Za Fragaria spp. in Vaccinium spp. v zvezi s tem škodljivim organizmom v Prilogi V ni določenih posebnih ukrepov, zato se zahteva iz Priloge IV (0 % prisotnost) preverja v okviru splošnih fitosanitarnih postopkov. Poti prenosa ‘Ca. P. solani’ se ne prenaša s semenom, temveč z vegetativnim razmnoževanjem okuženih gostiteljskih rastlin. V okuženih rastlinah je fitoplazma omejena na floemska prevodna tkiva, med rastlinami pa se prenaša predvsem z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom. V evropsko-sredozemskem prostoru je najpomembnejši prenašalec svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus; Cixiidae), ki fitoplazmo pridobi kot ličinka na okuženih koreninah gostiteljskih rastlin, kot sta kopriva in slak. Odrasli osebki nato prenašajo fitoplazmo na druge rastline med hranjenjem. Za večino gojenih rastlin, vključno z jagodo in borovnico, velja, da ne omogočajo razvoja vektorja in zato predstavljajo epidemiološke slepe konce. Izjema je sivka, na kateri lahko svetleči škržatek zaključi svoj razvojni krog, kar omogoča lokalno širjenje bolezni in povečuje tveganje za epidemije. Poleg svetlečega škržatka so kot naravni prenašalci ‘Ca. P. solani’ potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri, Pentastiridius leporinus in Anaceratagallia ribauti. Fitoplazma se lahko prenaša tudi z zajedavskimi rastlinami, na primer z vrstami Cuscuta spp. Tveganje za vnos fitoplazme v nova območja je povezano z razširjanjem vektorjev in z mednarodno trgovino z okuženimi, a pogosto asimptomatskimi rastlinami za saditev. Bolezenska znamenja Okužba rastlin s ‘Ca. P. solani’ lahko povzroča različna bolezenska znamenja, ki so odvisna od gostiteljske rastline: • Sivka (Lavandula spp.): Zgodnji simptomi vključujejo zmanjšano vitalnost rastlin in rumenenje listov. Kasneje pride do sušenja nadzemnega dela rastline po sektorjih, kar lahko vodi v popoln propad rastline (Slika 1). • Jagoda (Fragaria spp.): Okužene rastline so zakrnele in imajo slabo razvit koreninski sistem. Starejši listi se zvijajo navzgor in postanejo vijoličasti, mlajši listi pa so klorotični, skledasto oblikovani, zmanjšani in s skrajšanimi peclji. • Borovnica (Vaccinium spp.): Okužene rastline kažejo simptome rumenenja in rdečenja zgornjih listov ter nenormalnega razraščanja poganjkov. Pogosto je prisotno tudi neenakomerno zorenje plodov Varstvo v proizvodnih nasadih Za preprečevanje širjenja ‘Ca. P. solani’ v nasadih sivke, jagod in borovnic je ključno, da se pridelava začne z zdravim sadilnim materialom. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v nasadih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. V določenih primerih se lahko za zmanjšanje populacije vektorjev uporabijo tudi insekticidi, kot so neonikotinoidi, zlasti v zgodnjem obdobju vegetacije. Pri tem je treba upoštevati morebitne negativne vplive na koristne žuželke, zdravje ljudi in okolje. Zaradi prisotnosti številnih gostiteljskih rastlin in vektorjev v okolju je popolna izkoreninitev fitoplazme iz narave nemogoča. Zato je v proizvodnih nasadih pomembno izvajanje kombinacije preventivnih in higienskih ukrepov. Viri EPPO (2017b) Phytosanitary procedures. PM 3/83 (1) Fragaria plants for planting – inspection of places of production. EPPO Bulletin 47(3), 349-365. EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-07-11) Jović J, Riedle-Bauer M, Chuche J (2019). Vector Role of Cixiids and Other Planthopper Species. V: Bertaccini A, Weintraub P, Rao G, Mori N. (ur) Phytoplasmas: Plant Pathogenic Bacteria - II. Springer, Singapore. https://doi.org/10.1007/978-981-13-2832-9_4 Mehle N, Kavčič S, Mermal S, Vidmar S, Pompe Novak M, Riedle-Bauer M, Brader G, Kladnik A, Dermastia M (2022). Geographical and temporal diversity of ‘Candidatus Phytoplasma solani' in wine-growing regions in Slovenia and Austria. Frontiers in plant science. DOI: 10.3389/fpls.2022.889675. Mehle N, Mermal S, Vidmar S, Viršček Marn M, Dreo T, Dermastia M (2018). First report of carrot infection with phytoplasmas in Slovenia. V: Dermastia M (ur.). 5th European Bois Noir Workshop 2018 : City Hotel, Ljubljana, Slovenia, 18-19 September 2018 : proceedings of the 5th European Bois Noir Workshop. https://www2.cd-cc.si/Skripte/boisn/BOISNOIR2018/papers/a5.pdf. Mehle N, Ravnikar M, Seljak G, Knapič V, Dermastia M (2011). The most widespreat phytoplasmas, vectors and measures for disease control in Slovenia. Phytopathogenic mollicutes 1 (2): 65-76. Starović M, Kojic S, Kuzmanovic ST, Stojanovic SD, Pavlovic S, Josic D (2013). First Report of Blueberry Reddening Disease in Serbia Associated with 16SrXII-A (Stolbur) Phytoplasma. Plant Disease 97 (12): 1653-1653. Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju 'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju podatkovni list Krompir lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, ki je v strokovni literaturi in praksi znana kot stolbur krompirja. Gre za bolezen, ki lahko povzroči resne gospodarske izgube, zlasti pri pridelavi semenskega krompirja. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, in je zaradi svoje škodljivosti vključena v zakonodajo EU kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem.Status 'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del G Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi s semenskim krompirjem. To pomeni, da mora biti semenski krompir prost te fitoplazme, saj lahko njena prisotnost vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav ne zahteva izkoreninjenja, kot karantenski škodljivci, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor.Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus). Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg krompirja okužuje tudi paradižnik, koruzo, trto, sivko, jajčevec, papriko, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak (Convolvulus arvensis) in kopriva (Urtica dioica), ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope, vključno s Slovenijo. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. Znamenja okužb Tipična bolezenska znamenja na krompirju vključujejo rdečenje ali rumenenje listov, zlasti vršičkov, uvihavanje listov, krajše internodije, zadebelitve pecljev ter pojav nadzemnih gomoljev. Gomolji so pogosto gumijasti in imajo nitaste klice. Rastline so nižje rasti, zgodaj venejo in lahko propadejo. Gospodarska škoda Okužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko povzročijo velike izgube pridelka – v nekaterih primerih od 30 do 80 %. Poleg količinske izgube se zmanjša tudi kakovost semenskega krompirja. Okuženi gomolji imajo pogosto višjo vsebnost sladkorjev, kar negativno vpliva na predelavo, zlasti pri proizvodnji čipsa. Poti prenosa Fitoplazma se lahko prenese z okuženim sadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko svetleči škržatek povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na krompir ter k njenemu širjenju znotraj nasadov. Fitosanitarni ukrepi Za preprečevanje širjenja 'Ca. P. solani' je ključna uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala. V Sloveniji je 'Ca. P. solani' vključena v certifikacijski sistem za semenski krompir. Prisotnost fitoplazme se preverja z laboratorijskimi metodami. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
09.07.2024
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA (tomato leaf curl New Delhi virus - ToLCNDV) ToLCNDV_podatkovni list StatusNewdelhijski virus kodravosti listov paradižnika je virus iz rodu Begomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/B Uredbe 2019/2072/EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so vrste iz družine bučevk (buče, bučke, kumarice, melone, lubenice), paradižnik, paprika, krompir; okuži pa lahko tudi druge rastline, kot na primer jajčevce, različne prosto rastoče rastline in plevele.Geografska razširjenostVirus je bil prvič odkrit v Indiji leta 1995, nato so ga potrdili tudi v številnih drugih državah v Aziji. Njegova prisotnost je bila potrjena tudi v nekaterih državah Afrike in tudi v Evropi (Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Turčija). Virus v Sloveniji še ni prisoten, kar je potrjeno s programi preiskav, ki se izvajajo na območju cele Slovenije od leta 2016. Znamenja okužbListi okuženih bučevk so lahko deformirani, se zvijajo in imajo rumen mozaik in poudarjene listne žile. Značilna znamenja okužbe paradižnika in paprike so pritlikavost ter rumenenje in kodranje listov. V primeru okužbe krompirja poročajo o zavrti rasti, klorozah ali mozaiku na listih in/ ali deformacijah listov v vršičku. Na listih okuženega jajčevca lahko opazimo rumen mozaik in lisavost. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd. Okužbe v zgodnji rastni dobi vodijo do zmanjšanega števila cvetov in plodov. Plodovi okuženih rastlin so lahko majhni, razbarvani, z vdolbinami, razpokami ali mehurji na površini, so brez okusa in lahko prezgodaj odpadejo, kar lahko povzroči tudi popoln propad pridelka. Podobna bolezenska znamenja lahko opazimo tudi v primeru okužbe rastlin z drugimi virusi, zato je za nedvoumno potrditev prisotnosti ToLCNDV nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaToLCNDV povzroča resne ekonomske izgube povsod, kjer se pojavi, ter močno vpliva na kakovost in pridelek zelenjave. Poti prenosaToLCNDV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami. Znotraj nasada ToLCNDV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. Znotraj nasada se lahko virus prenaša tudi mehansko s sokom okuženih rastlin, a je ta način prenosa manj učinkovit kot prenos s tobakovim ščitkarjem. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Zaradi možnega prenosa iz prosto rastočih in plevelnih rastlin, ki lahko predstavljajo rezervoar virusov, je priporočeno njihovo odstranjevanje iz okolice nasadov.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Begomovirus solanumdelhiense. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 4.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti 'Candidatus Phytoplasma solani' na trti podatkovni list Vinska trta je ena izmed številnih rastlin, ki jih lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, znane kot rumenica počrnelosti lesa (bois noir). Gre za trsno rumenico, ki se pogosto pojavlja v vinogradih po Evropi in lahko povzroči znatne gospodarske izgube. Bolezen se širi predvsem z žuželčjimi prenašalci, ki se prehranjujejo na okuženih plevelih in nato prenesejo fitoplazmo na trto. Čeprav ne gre za karantensko bolezen, je zaradi vpliva na razmnoževalni material trte vključena v zakonodajo EU kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem.Status'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del C Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi z razmnoževalnim materialom vinske trte. To pomeni, da mora biti ta material prost okužbe, saj lahko prisotnost fitoplazme vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav bolezen ne zahteva izkoreninjenja, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor. Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Spadajo v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus), ki se razvija na koreninah plevelov, kot sta velika kopriva in njivski slak. Poleg njega so kot prenašalci potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri. Fitoplazma se v rastlini razširi po floemu, vektorji pa jo lahko prenesejo na trto med hranjenjem. Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg vinske trte okužuje tudi številne druge kulturne rastline, kot so paradižnik, koruza, krompir, sivka, jajčevec, paprika, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak in kopriva, ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. V vinogradih so ti pleveli pogosto prisotni v neposredni bližini trt, kar povečuje tveganje za okužbo. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. V Evropi je rumenica počrnelosti lesa prisotna v vseh pomembnejših vinorodnih območjih. V Sloveniji je bila bolezen potrjena v vseh vinorodnih deželah. Znamenja okužbOkužba vinske trte s 'Ca. P. solani' povzroča značilne spremembe na listih in grozdju. Pri belih sortah trte se listi obarvajo rumeno, pri rdečih sortah pa rdeče. Robovi listov se pogosto vihajo navzdol, listi postanejo togi in krhki. Poganjki neenakomerno in slabo olesenijo, kar lahko vodi v njihovo odmrtje. Rast trte je pogosto zavrta, mlade rastline lahko po okužbi propadejo, medtem ko se starejše trte včasih delno opomorejo. Na grozdju se pojavi venenje jagod, ki se lahko nagubajo in posušijo, pogosto pa se posuši tudi celoten grozd. Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti sorte. Znamenja, ki jih povzroča 'Ca. P. solani', so zelo podobna tistim, ki jih povzroča fitoplazma zlate trsne rumenice, zato jih na podlagi zunanjih znakov ni mogoče zanesljivo ločiti. Gospodarska škoda Rumenica počrnelosti lesa lahko v vinogradih povzroči obsežno okužbo trt. V posameznih primerih je bila zabeležena pojavnost bolezni pri več kot 80 % trt. Bolezen vpliva na zmanjšanje pridelka in kakovosti grozdja, kar je povezano z izraženimi bolezenskimi znamenji, kot so slabo olesenjevanje poganjkov, sušenje grozdov in venenje jagod. Pojavnost bolezni niha iz leta v leto, kar je povezano z različno številčnostjo vektorjev in prisotnostjo gostiteljskih plevelov. Opazili so tudi, da se nekatere okužene trte lahko same pozdravijo oziroma okrevajo. Sposobnost okrevanja je odvisna od sorte trte in verjetno tudi od uporabljene podlage.Poti prenosasadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko ta povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na trto ter k njenemu širjenju znotraj vinogradov. Poleg tega so kot vektorji potrjeni tudi drugi škržatki, ki lahko okužbo prenesejo z različnih gostiteljskih rastlin na trto.Fitosanitarni ukrepi Bistvena je uporaba zdravega razmnoževalnega materiala vinske trte. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v vinogradih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. Poleg teh ukrepov se raziskujejo tudi druge možnosti obvladovanja bolezni, kot so delno izruvanje trt, obrezovanje in uporaba snovi, ki sprožijo obrambne odzive rastlin, vendar ti pristopi še niso del splošno uveljavljenih praks. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Vir slik: arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
04.07.2024
