Uncategorised

06.03.2026

Nagrada Miroslava Zeia za izjemne raziskovalno-razvojne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025

Nagrado Miroslava Zeia za izjemne raziskovalno-razvojne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025 sta prejela izr. prof. Anita Jemec Kokalj in doc. dr. Al Vrezec. Izr. prof. dr. Anita Jemec Kokalj je vrhunska ekotoksikologinja, ki se v zadnjih petih letih intenzivno posveča zelo aktualnim problemom današnjega časa, ki so povezani s prisotnostjo mikroplastike v okolju. Njeno delo je v največji meri povezano s proučevanje vplivov mikroplastike na kopenske nevretenčarje. Zanimajo jo spremembe na biokemijski, celični in tkivni ravni, kar omogoča poglobljeno razumevanje različnih fizioloških procesov, ki se zaradi vplivov onesnažil v raziskanem organizmu lahko spremenijo. Pri svojem delu razvija inovativne tehnike izpostavitve testnih organizmov mikroplastiki v zemlji in razvoju občutljivih imunskih označevalcev za zaznavanje učinkov onesnaževal na raziskane organizme. S kolegi so med prvimi pokazali, da prisotnost mikroplastike v zemlji izzove spremembe na nivoju imunskega sistema kopenskega testnega organizma. Med drugim raziskuje in objavlja dela s področja vplivov onesnažil na čebele ter podzemne organizme. V izjemnem in zavidljivem znanstvenem opusu prednjačijo objave v najbolj prestižnih znanstvenih revijah. Izr. Prof. dr. Anita Jemec Kokalj je članica številnih mednarodnih združenj, v domačem okolju pa je predsednica Društva Biologov Slovenije in tehnična urednica slovenske znanstvene revije Acta Biologica Slovenica. Izr. prof. dr. Anita Jemec Kokalj Doc. dr. Al Vrezec dela kot znanstvenik na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer trenutno vodi Znanstveni svet, hkrati pa je muzejski svetovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani in strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Njegove glavne raziskave v ornitologiji se osredotočajo na plenilske ptice — predvsem sove — ter njihove povezave v ekosistemih. Vrezec se zaveda aktualnih problemov in tegob današnjega časa, zato veliko pozornosti namenja globalnim spremembam biodiverzitete in ekosistemov. Širok spekter njegovih interesov pogosto omogoča preseke z drugimi vedami, na primer z entomologijo; med bolj odmevnimi prispevki so razvojni pristopi za monitoring žuželk, zlasti hroščev. Za mnoge raziskave Doc. dr. Ala Vrezca je značilno, da v njih uporablja izrazito inovativne pristope k obravnavanju globalno relevantnih perečih problemov, pri tem pa si pomaga z uporabo dolgoročnih zgodovinskih podatkov. Med drugim je soavtor znanstvenega filma Bojevita kraljica noči, ki je prejel več mednarodnih nagrad v Evropi in ZDA. Je tudi prejemnik nagrade Prometej znanosti za komuniciranje v znanosti. doc. dr. Al Vrezec

več >>

06.03.2026

Nagrada Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju komuniciranja v znanosti za leto 2025

Nagrado Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju komuniciranja v znanosti za leto 2025 je prejela prof. dr. Marina Dermastia. Že od nekdaj prof. dr. Marina Dermastia posveča veliko pozornost popularizaciji znanosti s predanim in sistematičnim podajanjem znanstvenih vsebin javnosti. V izjemno bogatem opusu njenega dela na področju komunikacije v znanosti je težko kritično izdvojiti najboljše dosežke, zato naj med njimi omenimo najbolj obsežne kot so na primer knjige »Pogled v rastline«, »V kraljestvu rastlin«, »Lia Nur v Afriki« in »V kraljestvu živali«, ki naslavljajo mlade in širšo splošno javnost, in v katerih avtorica spodbuja naravoslovno radovednost, razumevanje narave in kritično razmišljanje. Zavzetost prof. dr. Marine Dermastie ni ostalo spregledano, saj je za svojo izjemni opus na področju ozaveščanja javnosti prejela številne nagrade, ki potrjujejo njen zavzeti prispevek k komuniciranju znanosti. Gotovo med temi prednjači prestižna nagrada Komunikatorica znanosti, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za izjemen prispevek k informiranju, izobraževanju in ozaveščanju javnosti o znanosti. Posebno pozornost namenja otrokom in mladim, ki jim poskuša približati znanost na privlačen in razumljiv način ter jih želi spodbuditi h kritičnemu mišljenju. S svojim zavzetim delom za področju razvoja znanstvenega opismenjevanja je pomembno prispevala k ugledu Nacionalnega inštituta za biologijo. prof. dr. Marina Dermastia

več >>

06.03.2026

Velika nagrada Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025 je prejela prof. dr. Maja Ravnikar Prof. dr. Maja Ravnikar sodi med vodilne slovenske znanstvenice na področjih biotehnologije, molekularne biologije in virologije, pri čemer posebno pozornost namenja razvoju diagnostičnih pristopov za zaznavanje rastlinskih in humanih virusov. Leta 2021 je prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo in institucijo uspešno vodila do zaključka leta 2025. V obdobju njenega mandata je bil eden ključnih mejnikov vzpostavitev Biotehnološkega stičišča NIB (BTS-NIB). Naložbo sta finančno podprli Republika Slovenija in Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt, zaključen leta 2023 v dveh letih in štirih mesecih, je bil večkrat izpostavljen kot primer učinkovitega načrtovanja in izvedbe tako na ravni ministrstva kot tudi Evropske komisije. Pri njegovi realizaciji je Prof. dr. Maja Ravnikar pokazala izrazite organizacijske sposobnosti, uspešno usklajevala različne strokovne skupine ter izstopala po vztrajnosti in neverjetni energiji pri premagovanju izzivov. Tudi sicer prof. Ravnikarjeva uspešno prenaša spoznanja v gospodarstvo preko tesnega sodelovanja s slovenskimi in tujimi biotehnološkimi podjetji. Je tudi soustanoviteljica visokotehnološkega podjetja Biosistemika, ki se ukvarja z avtomatizacijo molekularnih laboratorijev s povezavo molekularne biologije z informacijskimi tehnologijami. Svoj prispevek je dala tudi pri razvoju in ustanovitvi podjetja Niba Labs, v katerem razvijajo tehnike za karakterizacijo terapevtskih virusov za gensko zdravljenje. Ima zelo bogate pedagoške reference, ki jih je pridobila na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici ter Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan. Bila je mentorica številnim doktorantov, in magistrantov.Prof. dr. Maja Ravnikar objavlja v vodilnih znanstvenih revijah s področja biotehnologije in molekularne biologije, virologije in rastlinske patologije pa tudi na področju razvoja različnih molekularnih in drugih diagnostičnih tehnik, kar potrjuje mednarodno odmevnost njenega dela. Med posebej odmevnimi dosežki zagotovo izstopa izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije COVID. Poleg izjemnega znanstvenega opusa in bogatih univerzitetnih izkušenj pričajo o uspešnosti njenega dela tudi številne nagrade in priznanja. prof. dr. Maja Ravnikar

več >>