22.04.2026
Tehnologija ekstrakcije kritičnih surovin iz tehnoloških voda
Projekt NEoSS - 'New Extraction of Strategic Sources' – razvija inovativno, trajnostno, razširljivo, nekonfliktno in okolju prijazno modularno tehnologijo pridobivanja čistih kritičnih surovin* (KS) iz voda, najdenih na sekundarnih oziroma nekonvencionalnih nahajališčih. *Primeri surovin: litij, baker, cink, kobalt, niobij, tantal, galij, germanij, indij, skandij, stroncij, itrij, antimon, wolfran, bizmut, kadmij, mangan, krom, REE, PGM, zlato in srebro. Sekundarna nahajališča Predstavljajo vire, ki na podlagi sekundarnih analiz vsebujejo določene vrednosti KS, vendar ostajajo neizkoriščene. Med njih spadajo: Rudniška jalovišča e-odpadki industrijski stranski tokovi (npr. elektrofiltrski pepel, procesne vode); slanice geo- in hidrotermalni viri. Kaj so KS in zakaj so pomembne? Kritične surovine so ključni vhodi za napredne tehnologije, visokozmogljive izdelke in strateške industrije. Varen in trajnosten dostop do njih je temelj za inovacije, konkurenčnost ter evropski zeleni in digitalni prehod. Brez zanesljive oskrbe s kritičnimi surovinami se napredek ustavi. Problem Trenutno pridobivanje kritičnih surovin je omejeno na regije z izkoriščevalnim geološkim potencialom. Številne regije izvora imajo šibko okoljsko upravljanje, visoko stopnjo korupcije in težave s človekovimi pravicami (npr. delo pod prisilo, delo otrok). Pri pridobivanju in predelavi številnih kritičnih surovin občutno prevladuje Kitajska, kar ji daje moč pri določanju cen in obenem ustvarja tveganja pri oskrbi. Za Evropo je nemotena oskrba ključnega pomena: uvozna odvisnost za nekatere surovine presega kar 90 %. Povrhu tega znanje in zmogljivosti za predelavo KS-jev ostajajo omejeni na zgolj peščico neevropskih igralcev. Visoka koncentracija proizvodnje, nizka možnost zamenjav in nizke stopnje recikliranja še dodatno povečujejo tveganost zanašanja na obstoječe vire KS-jev. Povrhu vsega pa obstoječe metode za pridobivanje KS pogosto zahtevajo visoko obremenitev okolja. Slika 1: Geopolitična slika odvisnosti EU od uvoza KS. Vir: RMIS Ozadje V širšem kontekstu NEOSS tehnologija doprinaša napredek na področju EU strategije zelenega prehoda, širitvijo kompetenc ter neodvisnosti EU na področju kritičnih surovin (CRM Act[2]) in dviga konkurenčnosti vseh z njimi povezanimi visokotehnološkimi industrijami znotraj EU. Tehnologija bo omogočala tudi ciljano odstranitev drugih neželenih elementov, spojin in delcev za preprečevanje, omiljevanje ali sanacijo okoljskih onesnaženj. Potencialni uporabniki Potencialni uporabniki tehnologije so vsi lastniki sekundarnih virov nahajališč, kjer se pretakajo vode v katerih so prisotne KS. Funkcionalnosti in prednosti tehnologije Ekstrakcije elementov iz tekočin z uporabo elektromagnetnih pojavov ponuja naslednje prednosti: Selektivnost: možnost izbire vrste ekstrahiranih KS preko regulacije dinamike tekočin, strukture kanalov, elektromagnetnega polja in ostalih parametrov. Visoka čistost: nastala ekstrahirana surovina vsebuje le ciljne elemente brez drugih nečistoč. Okolju prijaznejša alternativa: v primerjavi z obstoječimi, okolju obremenjujočimi postopki. Neprekinjeno obratovanje: ekstrakcija poteka kontinuirno in brez prekinitev. Modularnost: možnost razširitve ekstrakcije KS pri različnih vodnih pretokih. Združljivost z obstoječo infrastrukturo: tehnologija deluje kot ločena enota, ki se jo priključi na obstoječe procesne vode. Omenjene funkcionalnost omogočajo sledeče prednosti uporabnikom: Višja ekonomska donosnost sredstev z izkoriščanjem obstoječih, a doslej neizkoriščenih virov kritičnih surovin. Prilagodljivost pri izbiri ciljnih kritičnih surovin in možnost postopnega širjenja obsega ekstrakcije glede na potrebe. Krajši čas realizacije projektov zahvaljujoč zmanjšanim okoljskim, družbenim in upravljavskim zahtevam. Enostavna integracija v obstoječo infrastrukturo brez potrebe po obsežnih posegih ali motnjah v proizvodnem procesu. Poenostavitev procesov pridobivanja kritičnih surovin z odpravo nekaterih tradicionalnih korakov v verigi predelave. Večja odpornost in zanesljivost dobavnih verig s pomočjo recikliranja že prisotnih virov in zmanjšanja odvisnosti od primarnih surovin. Izboljšan ESG profil podjetja z neposrednim prispevkom k načelom krožnega gospodarstva na področju okolja, družbene odgovornosti in upravljanja. Časovnica 2024: Sledi potencialno znatnih KS opažene v plitvih podvodnih hidrotermalnih vrelcev in vulkanov. Poletje 2025: Formacija jedrne ekipe. September 2025: Pridobitev internega NIB financiranja (Št: 1380/2025). Do jan 2026: Pridobitev partnerjev iz segmentov rudnikov, industrije in geo/hidrotermalnih virov. Slika 2: Potek razvoja projekta NEoSS. Plani do konca 2026: Analiza pridobljenih vzorcev in podrobno razumevanje kemijsko-fizikalnih lastnosti vod v izbranih nahajališčih. Laboratorijsko preveriti prisotnosti, koncentracije in učinkovitost ekstrakcije različnih KS z NEoSS tehnologijo. Osredotočiti tehnološki in poslovni razvoj ekstrakcijskih aktivnosti na do tri KS. Pričetek pilotnih študij. Kako lahko sodelujemo Želite sodelovati z nami ali zgolj biti obveščen o novostih našega projekta? Povežite se z nami: epošta
06.03.2026
Nagrada za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025
Podelile so se tri nagrade za izjemno doktorsko delo na NIB. Ti doktorati so posebej izpostavljeni zaradi vrste pomembnih objav v prvem avtorstvu in citatov. Nagrade so prejeli dr. Rok Janža, dr. Neža Orel in dr. Ivano Vascotto. Rok Janža Neža Orel Ivano Vascotto
06.03.2026
Nagrada Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju komuniciranja v znanosti za leto 2025
Nagrado Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju komuniciranja v znanosti za leto 2025 je prejela prof. dr. Marina Dermastia. Že od nekdaj prof. dr. Marina Dermastia posveča veliko pozornost popularizaciji znanosti s predanim in sistematičnim podajanjem znanstvenih vsebin javnosti. V izjemno bogatem opusu njenega dela na področju komunikacije v znanosti je težko kritično izdvojiti najboljše dosežke, zato naj med njimi omenimo najbolj obsežne kot so na primer knjige »Pogled v rastline«, »V kraljestvu rastlin«, »Lia Nur v Afriki« in »V kraljestvu živali«, ki naslavljajo mlade in širšo splošno javnost, in v katerih avtorica spodbuja naravoslovno radovednost, razumevanje narave in kritično razmišljanje. Zavzetost prof. dr. Marine Dermastie ni ostalo spregledano, saj je za svojo izjemni opus na področju ozaveščanja javnosti prejela številne nagrade, ki potrjujejo njen zavzeti prispevek k komuniciranju znanosti. Gotovo med temi prednjači prestižna nagrada Komunikatorica znanosti, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za izjemen prispevek k informiranju, izobraževanju in ozaveščanju javnosti o znanosti. Posebno pozornost namenja otrokom in mladim, ki jim poskuša približati znanost na privlačen in razumljiv način ter jih želi spodbuditi h kritičnemu mišljenju. S svojim zavzetim delom za področju razvoja znanstvenega opismenjevanja je pomembno prispevala k ugledu Nacionalnega inštituta za biologijo. prof. dr. Marina Dermastia
06.03.2026
Nagrada Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025
Nagrado Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2025 je prejel mag. Gašper Polajnar. Mag. Gašper Polajnar je dolgoletni sodelavec Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki z organizacijskimi sposobnostmi in celovitim pristopom pomembno prispeva k njenemu razvoju in stabilnemu poslovanju. Odlikujejo ga visoka odgovornost, organizacijska doslednost in sposobnost povezovanja ekip. Od leta 2002 skrbi za učinkovito upravljanje projektov, pridobivanje sredstev ter sodelovanje z domačimi naročniki, s čimer utrjuje ugled MBP-NIB doma in v tujini. Od leta 2018 je namestnik vodje MBP-NIB, od leta 2021 pa vodi enoto Podpora, razvoj in inovacije. Med ključnimi dosežki izstopajo vzpostavitev in obnova dormitorija ter številne infrastrukturne izboljšave, vključno z energetsko prenovo objekta in pridobitvijo sredstev za toplotno črpalko leta 2023. S koordinacijo zahtevnih investicij, kot je obnova strehe in fasade v letih 2024–2025, je bistveno prispeval k energetski učinkovitosti, trajnosti in dolgoročni stabilnosti infrastrukture MBP-NIB. Sistematično optimizira delovanje stavbe, racionalizira rabo virov in uvaja izboljšave. Z dolgoletno predanostjo in konkretnimi dosežki utemeljuje predlog za Nagrado Miroslava Zeia za leto 2025. mag. Gašper Polajnar
06.03.2026






