11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju 'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju podatkovni list Krompir lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, ki je v strokovni literaturi in praksi znana kot stolbur krompirja. Gre za bolezen, ki lahko povzroči resne gospodarske izgube, zlasti pri pridelavi semenskega krompirja. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, in je zaradi svoje škodljivosti vključena v zakonodajo EU kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem.Status 'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del G Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi s semenskim krompirjem. To pomeni, da mora biti semenski krompir prost te fitoplazme, saj lahko njena prisotnost vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav ne zahteva izkoreninjenja, kot karantenski škodljivci, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor.Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus). Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg krompirja okužuje tudi paradižnik, koruzo, trto, sivko, jajčevec, papriko, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak (Convolvulus arvensis) in kopriva (Urtica dioica), ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope, vključno s Slovenijo. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. Znamenja okužb Tipična bolezenska znamenja na krompirju vključujejo rdečenje ali rumenenje listov, zlasti vršičkov, uvihavanje listov, krajše internodije, zadebelitve pecljev ter pojav nadzemnih gomoljev. Gomolji so pogosto gumijasti in imajo nitaste klice. Rastline so nižje rasti, zgodaj venejo in lahko propadejo. Gospodarska škoda Okužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko povzročijo velike izgube pridelka – v nekaterih primerih od 30 do 80 %. Poleg količinske izgube se zmanjša tudi kakovost semenskega krompirja. Okuženi gomolji imajo pogosto višjo vsebnost sladkorjev, kar negativno vpliva na predelavo, zlasti pri proizvodnji čipsa. Poti prenosa Fitoplazma se lahko prenese z okuženim sadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko svetleči škržatek povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na krompir ter k njenemu širjenju znotraj nasadov. Fitosanitarni ukrepi Za preprečevanje širjenja 'Ca. P. solani' je ključna uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala. V Sloveniji je 'Ca. P. solani' vključena v certifikacijski sistem za semenski krompir. Prisotnost fitoplazme se preverja z laboratorijskimi metodami. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti 'Candidatus Phytoplasma solani' na trti podatkovni list Vinska trta je ena izmed številnih rastlin, ki jih lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, znane kot rumenica počrnelosti lesa (bois noir). Gre za trsno rumenico, ki se pogosto pojavlja v vinogradih po Evropi in lahko povzroči znatne gospodarske izgube. Bolezen se širi predvsem z žuželčjimi prenašalci, ki se prehranjujejo na okuženih plevelih in nato prenesejo fitoplazmo na trto. Čeprav ne gre za karantensko bolezen, je zaradi vpliva na razmnoževalni material trte vključena v zakonodajo EU kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem.Status'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del C Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi z razmnoževalnim materialom vinske trte. To pomeni, da mora biti ta material prost okužbe, saj lahko prisotnost fitoplazme vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav bolezen ne zahteva izkoreninjenja, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor. Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Spadajo v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus), ki se razvija na koreninah plevelov, kot sta velika kopriva in njivski slak. Poleg njega so kot prenašalci potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri. Fitoplazma se v rastlini razširi po floemu, vektorji pa jo lahko prenesejo na trto med hranjenjem. Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg vinske trte okužuje tudi številne druge kulturne rastline, kot so paradižnik, koruza, krompir, sivka, jajčevec, paprika, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak in kopriva, ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. V vinogradih so ti pleveli pogosto prisotni v neposredni bližini trt, kar povečuje tveganje za okužbo. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. V Evropi je rumenica počrnelosti lesa prisotna v vseh pomembnejših vinorodnih območjih. V Sloveniji je bila bolezen potrjena v vseh vinorodnih deželah. Znamenja okužbOkužba vinske trte s 'Ca. P. solani' povzroča značilne spremembe na listih in grozdju. Pri belih sortah trte se listi obarvajo rumeno, pri rdečih sortah pa rdeče. Robovi listov se pogosto vihajo navzdol, listi postanejo togi in krhki. Poganjki neenakomerno in slabo olesenijo, kar lahko vodi v njihovo odmrtje. Rast trte je pogosto zavrta, mlade rastline lahko po okužbi propadejo, medtem ko se starejše trte včasih delno opomorejo. Na grozdju se pojavi venenje jagod, ki se lahko nagubajo in posušijo, pogosto pa se posuši tudi celoten grozd. Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti sorte. Znamenja, ki jih povzroča 'Ca. P. solani', so zelo podobna tistim, ki jih povzroča fitoplazma zlate trsne rumenice, zato jih na podlagi zunanjih znakov ni mogoče zanesljivo ločiti. Gospodarska škoda Rumenica počrnelosti lesa lahko v vinogradih povzroči obsežno okužbo trt. V posameznih primerih je bila zabeležena pojavnost bolezni pri več kot 80 % trt. Bolezen vpliva na zmanjšanje pridelka in kakovosti grozdja, kar je povezano z izraženimi bolezenskimi znamenji, kot so slabo olesenjevanje poganjkov, sušenje grozdov in venenje jagod. Pojavnost bolezni niha iz leta v leto, kar je povezano z različno številčnostjo vektorjev in prisotnostjo gostiteljskih plevelov. Opazili so tudi, da se nekatere okužene trte lahko same pozdravijo oziroma okrevajo. Sposobnost okrevanja je odvisna od sorte trte in verjetno tudi od uporabljene podlage.Poti prenosasadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko ta povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na trto ter k njenemu širjenju znotraj vinogradov. Poleg tega so kot vektorji potrjeni tudi drugi škržatki, ki lahko okužbo prenesejo z različnih gostiteljskih rastlin na trto.Fitosanitarni ukrepi Bistvena je uporaba zdravega razmnoževalnega materiala vinske trte. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v vinogradih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. Poleg teh ukrepov se raziskujejo tudi druge možnosti obvladovanja bolezni, kot so delno izruvanje trt, obrezovanje in uporaba snovi, ki sprožijo obrambne odzive rastlin, vendar ti pristopi še niso del splošno uveljavljenih praks. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Vir slik: arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
09.07.2024
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA (tomato leaf curl New Delhi virus - ToLCNDV) ToLCNDV_podatkovni list StatusNewdelhijski virus kodravosti listov paradižnika je virus iz rodu Begomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/B Uredbe 2019/2072/EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so vrste iz družine bučevk (buče, bučke, kumarice, melone, lubenice), paradižnik, paprika, krompir; okuži pa lahko tudi druge rastline, kot na primer jajčevce, različne prosto rastoče rastline in plevele.Geografska razširjenostVirus je bil prvič odkrit v Indiji leta 1995, nato so ga potrdili tudi v številnih drugih državah v Aziji. Njegova prisotnost je bila potrjena tudi v nekaterih državah Afrike in tudi v Evropi (Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Turčija). Virus v Sloveniji še ni prisoten, kar je potrjeno s programi preiskav, ki se izvajajo na območju cele Slovenije od leta 2016. Znamenja okužbListi okuženih bučevk so lahko deformirani, se zvijajo in imajo rumen mozaik in poudarjene listne žile. Značilna znamenja okužbe paradižnika in paprike so pritlikavost ter rumenenje in kodranje listov. V primeru okužbe krompirja poročajo o zavrti rasti, klorozah ali mozaiku na listih in/ ali deformacijah listov v vršičku. Na listih okuženega jajčevca lahko opazimo rumen mozaik in lisavost. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd. Okužbe v zgodnji rastni dobi vodijo do zmanjšanega števila cvetov in plodov. Plodovi okuženih rastlin so lahko majhni, razbarvani, z vdolbinami, razpokami ali mehurji na površini, so brez okusa in lahko prezgodaj odpadejo, kar lahko povzroči tudi popoln propad pridelka. Podobna bolezenska znamenja lahko opazimo tudi v primeru okužbe rastlin z drugimi virusi, zato je za nedvoumno potrditev prisotnosti ToLCNDV nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaToLCNDV povzroča resne ekonomske izgube povsod, kjer se pojavi, ter močno vpliva na kakovost in pridelek zelenjave. Poti prenosaToLCNDV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami. Znotraj nasada ToLCNDV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. Znotraj nasada se lahko virus prenaša tudi mehansko s sokom okuženih rastlin, a je ta način prenosa manj učinkovit kot prenos s tobakovim ščitkarjem. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Zaradi možnega prenosa iz prosto rastočih in plevelnih rastlin, ki lahko predstavljajo rezervoar virusov, je priporočeno njihovo odstranjevanje iz okolice nasadov.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Begomovirus solanumdelhiense. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 4.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
04.07.2024
VIRUS BLAGE LISAVOSTI PARADIŽNIKA
VIRUS BLAGE LISAVOSTI PARADIŽNIKA (tomato mild mottle virus - ToMMoV)ToMMoV_podatkovni list StatusVirus blage lisavosti paradižnika je virus iz rodu Ipomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/A Uredbe 2019/2072/EU, ki vključuje rastlinske patogene za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so paradižnik (Solanum lycopersicum), tamarillo (drevesni paradižnik; S. betaceum) in jajčevci (S. melongena; v literaturi so različki tega virusa odkriti na jajčevcih pogosto poimenovani kot »eggplant mild leaf mottle virus«). Okuži lahko tudi različne plevelne vrsteGeografska razširjenostPrvič je bil ToMMoV odkrit v Jemnu leta 1990. S pregledom večjega števila vzorcev paradižnika v letu 1994 so ugotovili, da je ToMMoV prevladujoč in najbolj razširjen virus na paradižniku v Etiopiji. Leta 2009 so ToMMoV odkrili tudi na rastlinah tamarilla v Keniji. Okužbe s tem virusom so bile prvič na jajčevcih odkrite leta 2003 v Izraelu, kasneje tudi v Iraku in Indiji. Znamenja okužbOkužene rastline paradižnika lahko zaostajajo v rasti, na listih pa se lahko pojavijo lise. V primeru sočasne okužbe z virusom Y krompirja (potato virus Y – PVY) so bila bolezenska znamenja izrazitejša. Bolezenska znamenja na tamarillu okuženem s ToMMoV in PVY so vključevala mozaik, lisavost in deformacije listov. Okuženi jajčevci so imeli lisaste liste in deformirane plodove. Na površini nekaterih plodov so opazili tudi mehurje, na listih pa mozaik, mehurje ter vihanje listnih robov. Znamenja okužb so odvisna od sorte paradižnika/jajčevca in rastnih pogojev. Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa je nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaPlodovi okuženih jajčevcev so lahko močno deformirani in kot takšni neprimerni za prodajo. V Iraku so na nekaterih poljih jajčevcev zabeležili tudi do 80% okuženost, v Izraelu pa tudi popolne izgube pridelka. Poti prenosaToMMoV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami (s semeni se ne prenaša). Znotraj nasada ToMMoV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. V primeru sočasne okužbe s potyvirusi, se lahko znotraj nasada ToMMoV raznese tudi z listnimi ušmi. Prenos virusa s sokom okuženih rastlin pa je malo verjeten. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Ipomovirus lycopersici. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 3.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
18.05.2023
Begomovirusi na krompirju
Begomovirusi na krompirju Begomovirusi_podatkovni list Virusi iz rodu begomovirusov (družina Geminiviridae) lahko okužijo številne vrste rastlin. Opisanih je več kot 400 različnih begomovirusov, od tega lahko nekateri okužijo tudi krompir. StatusOd begomovirusov, ki so uvrščeni v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 so za krompir nevarni predvsem virus kodravosti listov čilija (chilli leaf curl virus; ChiLCV), virus rumenega mozaika krompirja (potato yellow mosaic virus; PYMV), havanski virus mozaika paradižnika (tomato mosaic Havana virus; ToMHaV), tainoški virus lisavosti paradižnika (tomato mottle Taino virus; ToMoTV), virus močne grbančavosti paradižnika (tomato severe rugose virus; ToSRV) in virus rumenih žil in progavosti paradižnika (tomato yellow vein streak virus; ToYVSV). Krompir lahko okuži tudi newdelhijski virus kodravosti listov paradižnika (tomato leaf curl New Delhi virus; ToLCNDV), ki pa je uvrščen v prilogo II/B (EU) 2019/2027.Gostiteljske rastlineVsi begomovirusi, ki so uvrščeni v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 kot nevarni virusi za krompir, lahko okužijo tudi paradižnik, nekateri tudi navadni fižol, papriko, jajčevec, okrasne in plevelne rastline. Krog gostiteljskih rastlin virusa ToLCNDV pa je še širši in vključuje med drugim tudi vrste iz družine bučevk, paradižnik in papriko. Geografska razširjenostZa begomoviruse, ki so uvrščeni v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju Evropske Unije. ToLCNDV pa je že bil potrjen v nekaterih državah EU (na primer v Italiji, Španiji, Portugalski, Grčiji) in sicer predvsem na rastlinah iz družine bučevk.Znamenja okužb Najpogostejša znamenja okužbe rastlin z begomovirusi so zvijanje listov, porumenelost žil in rumen mozaik na listih. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd.V primeru okužbe krompirja z begomovirusi poročajo o zavrti rasti, klorozah ali mozaiku na listih in/ ali deformacijah listov v vršičku. Gospodarska škodaOkužbe krompirja z begomovirusi lahko vodijo do izgub pridelka, a je škodo, ki jo povzročajo begomovirusi težko oceniti na podlagi dosedanjih podatkov iz literature. Poti prenosaBegomoviruse lahko v nasad vnesemo z okuženimi rastlinami za saditev; vnos je možen tudi s semenskim krompirjem. Znotraj nasada jih učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse.Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri:EPPO global database (podatki zajeti 15.5.2023): • https://gd.eppo.int/taxon/CHILCU • https://gd.eppo.int/taxon/PYMV00 • https://gd.eppo.int/taxon/THV000 • https://gd.eppo.int/taxon/TOMOTV • https://gd.eppo.int/taxon/TOSRV0 • https://gd.eppo.int/taxon/TOYVSV • https://gd.eppo.int/taxon/TOLCND EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Bragard, C, Dehnen-Schmutz, K, Gonthier, P, Jacques, M-A, Jaques Miret, JA, Justesen, AF, MacLeod, A, Magnusson, CS, Milonas, P, Navas-Cortes, JA, Parnell, S, Potting, R, Reignault, PL, Thulke, H-H, van der Werf, W, Vicent Civera, A, Yuen, J, Zappalà, L, Candresse, T, Lacomme, C, Bottex, B, Oplaat, C, Roenhorst, A, Schenk, M and Di Serio, F, 2020. Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU viruses and viroids of potato. EFSA Journal 2020;18(1):5853, 134 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5853 Besedilo pripravili: Nataša Mehle in Ana Vučurović, Nacionalni inštitut za biologijo
18.05.2023
Fitoplazme na krompirju
Fitoplazme na krompirju Fitoplazme_podatkovni list Krompir lahko okužijo različne fitoplazme, tudi take, ki v Evropski uniji še niso navzoče, bi pa v primeru vnosa lahko povzročile veliko negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo. StatusV prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 so uvrščene sledeče za pridelavo krompirja nevarne fitoplazme: • 'Candidatus Phytoplasma americanum'• sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma aurantifolia' • sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma fragariae' • sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma pruni' V prilogo IV, del G Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/202 (nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v zvezi s semenskim krompirjem) pa je vključena 'Candidatus Phytoplasma solani'.Opis in biologijaFitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma' ('Ca. P.'). Gostiteljske rastlineNajpomembnejši gostitelj 'Ca. P. americanum' je krompir. Glavna gostiteljska rastlina 'Ca. P. aurantifolia' je limeta. 'Ca. P. pruni' okužuje predvsem breskev in druge rastline rodu Prunus. 'Ca. P. fragariae' je bila odkrita na jagodah, leskah, rdečem drenu, črnem bezgu, rastlinah rodu Ulmus, Acer, itd. V Sloveniji je bila okužba s 'Ca. P. fragariae' potrjena na leskah, maklenu, navadnem gabru, navadnem glogu, črnem jesenu in gradenu. Sevi, ki so sorodni 'Ca. P. aurantifolia', 'Ca. P. fragariae' in 'Ca. P. pruni' lahko okužijo tudi številne druge rastline, vključno krompir.'Ca. P. solani' lahko okuži številne rastline, med drugim je povzročiteljica bolezni navadne trsne rumenice (Bois noir), rdečenja koruze (maize rednes) in bolezni stolbur na krompirju. V Sloveniji je pogosto odkrita na trti, dokazali pa smo jo tudi že na slaku, koprivi, paradižniku, korenju, jajčevcu, papriki in tudi na krompirju.Geografska razširjenostZa fitoplazme, ki so uvrščene v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 ni znano, da bi se pojavljale na ozemlju Evropske Unije, oziroma so zabeležene zgolj posamične najdbe. 'Ca. P. solani' pa je bila potrjena v številnih državah v Evropi in tudi drugod.Gospodarska škodaOkužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko vodijo do velikih izgub pridelka (iz različnih držav v Evropi so poročali o 30 do 80% izgubah pridelka) in slabše kvalitete semenskega krompirja. 'Ca. P. americanum' ter sevi, ki so sorodni 'Ca. P. aurantifolia', 'Ca. P. fragariae' in 'Ca. P. pruni', so v državah, s podobnimi klimatskimi razmerami kot v EU, povzročili veliko ekonomsko škodo (upad prodaje ali vrednosti pridelka zaradi simptomov na gomoljih, temnih obarvanj čipsa pripravljenega iz okuženih gomoljev, itd).Poti prenosaFitoplazme lahko vnesemo na novo območje z okuženim sadilnim materialom. Vnesejo se lahko tudi z okuženimi drugimi rastlinami, ki so lahko nato vir okužbe za krompir, saj je prisotnost vsaj nekaterih žuželčjih prenašalcev (za nekatere od teh fitoplazem) potrjena tudi v Sloveniji.Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravega sadilnega materiala. V primeru potrditve prisotnosti teh fitoplazem v rastlinah, je potrebno okužene rastline uničiti, če se potrdi tudi prisotnost prenašalca, pa ga je smiselno zatirat s fitofarmacevtskimi sredstvi. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri:EPPO global database (podatki zajeti 30.3.2023): • https://gd.eppo.int/taxon/PHYPAE • https://gd.eppo.int/taxon/PHYPAF • https://gd.eppo.int/taxon/PHYPFG • https://gd.eppo.int/taxon/PHYPPN • https://gd.eppo.int/taxon/PHYPSO EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Bragard C, Dehnen-Schmutz K, Gonthier P, Jaques Miret JA, Justesen AF, MacLeod A, Magnusson CS, Milonas P, Navas-Cortes JA, Parnell S, Potting R, Reignault PL, Thulke H-H, Van der Werf W, Vicent Civera A, Yuen J, Zappala L, Bosco D, Chiumenti M, Di Serio F, Galetto L, Marzachi C, Pautasso M and Jacques M-A, 2020. Scientific Opinion on the pest categorisation of the non-EU phytoplasmas of tuber-forming Solanum spp. EFSA Journal 2020;18(12):6356, 59 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6356Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
23.03.2023
Fitoplazme na palmah
Fitoplazme na palmah Fitoplazme_podatkovni list Palme lahko okužijo različne fitoplazme, od katerih nekatere lahko povzročijo rumenenje in propadanje palm (ang.: palm lethal yellowing phytoplasmas). Status: Fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm ('Candidatus Phytoplasma cocostanzania', 'Candidatus Phytoplasma palmae', 'Candidatus Phytoplasma palmicola' in njeni sorodni sevi ter fitoplazma, ki povzroča t.i. Bogia coconut syndrome) so uvrščene v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027. Opis in biologija: Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. Fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm so uvrščene v različne podskupine fitoplazem 16SrIV in 16SrXXII. Gostiteljske rastline: Najpomembnejše gostiteljske rastline so različne vrste palm iz družine palmovk (Arecaceae). Geografska razširjenost: Za fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm ni znano, da bi se pojavljale na ozemlju evropske Unije. Do sedaj so bile odkrite le v nekaterih državah Amerike in Afrike. Znamenja okužb: Od okužbe do pojava prvih bolezenskih znamenj lahko preteče več mesecev. Na okuženih palmah se najprej pojavi bledenje oziroma rumenenje listov (enako kot v primeru abiotičnega stresa), kasneje zaradi okužbe palme propadejo. Gospodarska škoda:Okužene palme propadejo. Če ne ukrepamo, se lahko bolezen razširi na druge rastline iz družine palmovk. Poti prenosa: Fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm, lahko vnesemo na novo območje z okuženim sadilnim materialom. Potrjen žuželčji prenašalec je Myndus crudus, ki pri nas ni navzoč. Možni prenašalci so tudi druge žuželke, ki se hranijo na rastlinah iz družine palmovk. Fitosanitarni ukrepi: Potrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravih rastlin. V primeru potrditve prisotnosti teh fitoplazem v rastlinah, je potrebno okužene rastline uničiti, če se potrdi tudi prisotnost prenašalca, pa ga je potrebno zatirat s fitofarmacevtskimi sredstvi. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EPPO global database: https://gd.eppo.int/taxon/PHYP56 (podatki zajeti 20.3.2023) EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Jeger M, Bragard C, Candresse T, Chatzivassiliou E, Dehnen-Schmutz K, Gilioli G, Gregoire J-C, Jaques Miret JA, MacLeod A, Navajas Navarro M, Niere B, Parnell S, Potting R, Rafoss T, Rossi V, Urek G, Van Bruggen A, Van der Werf W, West J, Winter S, Dickinson M, Marzachi C, Hollo G and Caffier D, 2017. Scientific Opinion on pest categorisation of Palm lethal yellowing phytoplasmas. EFSA Journal 2017;15(10):5028, 27 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2017.5028 Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
19.12.2022
VIRUS NEKROZE STEBEL KRIZANTEM
Virus nekroze stebel krizantem(Chrysanthemum stem necrosis virus; CSNV) Virus nekroze stebel krizantem _podatkovni list Status: Virus nekroze stebel krizantem (Chrysanthemum stem necrosis virus; CSNV) je uvrščen v Prilogo II/A Uredbe 2019/2072/EU. Status CSNV v Sloveniji je »odsoten: izkoreninjen«. Geografska razširjenost: Prvič je bil odkrit na krizantemah v Braziliji leta 1994, kasneje potrjen tudi na Japonskem, v Koreji in Iranu. V Evropi je bil do sedaj odkrit v Sloveniji (leta 2001, 2002, 2006 in 2013 na rastlinah krizantem, leta 2002 na gerberi) in v Italiji (2014); na Nizozemskem (1994, 1995), v Veliki Britaniji (2002, 2010) in v Belgiji (2012) pa so ga potrdili na krizantemah uvoženih iz Brazilije. V vseh primerih najdb v Evropi je bil virus izkoreninjen. Gostiteljske rastline: Najpomembnejše gostiteljske rastline virusa so krizanteme (Dendranthema × grandiflorum). Okužbe s tem virusom so bile potrjene tudi na drugih okrasnih rastlinah (Eustoma russellianum, Gerbera sp., Callistephus chinensis) ter na paradižniku. Opis in biologija: CSNV spada v rod Orthotospovirus. V naravi ga med rastlinami raznašajo resarji na perzistenten način (virus preide v žuželčjo kri, od tod pa v žleze, ki izločajo slino; kužnost žuželke lahko ostane do konca življenja). Potrjeni prenašalci virusa CSNV so: Frankliniella gemina, F. occidentalis, F. intonsa in F. schultzei. Znamenja okužb: Na listih okuženih krizantem se običajno pojavijo nekrotični in klorotični madeži, črte ali koncentrični obroči. Značilna znamenja okužbe so tudi nekroze na steblu, na pecljih in cvetnih nastavkih. Okužene rastline venijo, lahko tudi propadejo. Na listih okužene gerbere je bilo opaženo rahlo rumenenje in nekroze. V primeru okužbe drugih okrasnih rastlin s CSNV so opazili nekroze listov, stebla in pecljev. Nekroze stebla ter nekrotični madeži in obroči na listih so bili opaženi tudi na okuženih rastlinah paradižnika. Znamenja okužb so odvisna od kultivarja in rastnih pogojev. Enaka bolezenska znamenja lahko nastanejo tudi zaradi okužbe z drugimi sorodnimi virusi, kot na primer v primeru okužbe z virusom pegavosti in uvelosti paradižnika (tomato spotted wilt virus; TSWV) ali z virusom nekrotične pegavosti vodenke (impatiens necrotic spot virus; INSV). Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa CSNV je zato nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škoda: Poročila iz Belgije kažejo na veliko občutljivost nekaterih kultivarjev krizantem, saj je zaradi okužbe s CSNV, v relativno kratkem času, propadla večina rastlin v nasadu. Na podlagi eksperimentalnih podatkov lahko v nekaj dneh propadejo tudi rastline paradižnika, če se okužijo s CSNV. Poti prenosa: CSNV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami, ki so lahko prikrito okužene in še ne kažejo znakov okužbe. Znotraj nasada ga učinkovito raznašajo resarji, ki so prisotni tudi pri nas (na primer F. occidentalis – cvetlični resar) in prenašajo različne rastlinske viruse. Znotraj nasada se lahko virus prenaša tudi mehansko s sokom okuženih rastlin. Fitosanitarni ukrepi: Potrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalcev - resarjev. V primeru potrditve je potrebno uničenje okuženih rastlin. Posebne zahteve za rastline krizantem in paradižnika s poreklom iz tretjih držav za saditev, razen semen so opredeljene v prilogi VII izvedbene uredbe komisije 2019/2072/EU. Če sumite na okužbo takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin ali fitosanitarne inšpektorje na območnih uradih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pomembnejši vir: EPPO (2022) Chrysanthemum stem necrosis virus. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Available online. https://gd.eppo.int Viri slik: EPPO global database in arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo Več informacij in kontakti: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/skodljivi-organizmi-rastlin/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
03.05.2021
ZLATA TRSNA RUMENICA (Grapevine flavescence dorée)
FD_podatkovni list Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen trte, pri kateri je obvezno odstranjevanje obolelih rastlin in zatiranje njenega prenašalca ameriškega škržatka. Status: Fitoplazma, povzročiteljica zlate trsne rumenice, je uvrščena v prilogo II.B Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072/. Opis in biologija: Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes. Izolati, ki povzročajo zlato trsno rumenico, so uvrščeni v skupino fitoplazem 16SrV. Gostiteljske rastline: Najpomembnejša gostiteljska rastlina je vinska trta (Vitis vinifera), gostitelji so tudi druge vrste trte, kot npr. hibrid Vitis labrusca in divja trta (Vitis sylvestris). Navzočnost fitoplazme povzročiteljice zlate trsne rumenice je bila potrjena tudi v navadnem srobotu (Clematis vitalba), črni jelši (Alnus glutinosa) in v velikem pajesenu (Ailanthus altissima). V Švici in v Sloveniji smo izolate fitoplazme, ki so glede na trenutno znane podatke enaki ali podobni izolatom, ki na trti povzročajo zlato trsno rumenico, našli tudi na leskah. Geografska razširjenost: Zlata trsna rumenica je bila v Evropi prvič ugotovljena v Franciji v petdesetih letih prejšnjega stoletja, nato se je razširila v Italiji, ugotovljena je bila tudi v Španiji, Švici, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Portugalskem, v Srbiji in Nemčiji. V Španiji so jo uspeli izkoreniniti. V Sloveniji smo prve okužbe trt s to fitoplazmo zaznali leta 2005 v okolici Kopra, kasneje tudi v vseh drugih vinorodnih deželah; v večini primerov dovolj zgodaj, da so bili ukrepi, kot je odstranjevanje obolelih trt in zatiranje prenašalca, pravočasno vzpostavljeni in s tem preprečen nastanek večjih škod. Poti prenosa: Pomemben vir prenosa fitoplazme na večje razdalje so okuženi cepiči, podlage in trsne cepljenke. Glavni žuželčji prenašalec te fitoplazme med trtami je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), ki s sesanjem iz listnih žil okuženih trt fitoplazmo sprejme z rastlinskim sokom in jo prenese na neokužene trte. Ko se okuži, ostane kužen celotno življenjsko dobo. Ameriški škržatek živi predvsem na trti. Z okuženega navadnega srobota na trto lahko to fitoplazmo prenese navadni dolgoglavec (Dictyophara europaea); z okužene jelše na trto pa vzhodnjaški škržatek (Orientus ishidae) in jelšev škržatek (Oncopsis alni), glede na najnovejše raziskave pa morda tudi škržatek Allygus spp. Znamenja okužb: Bolezenska znamenja so na različnih sortah vinske trte različno izražena. Bolezenska znamenja lahko zajamejo cel trs ali le dele trsa (posamezne rozge) in se začnejo pojavljati v začetku julija in se proti jeseni stopnjujejo. Izraženost le-teh je odvisna tudi od časa, ki je minil po okužbi, in od okoljskih dejavnikov. Na listih se lahko pojavi splošna bledikavost, obarvanje ali sektorsko rumenenje pri belih oziroma rdečenje pri rdečih sortah. Obolelo listno tkivo lahko pozneje na posameznih delih odmre, možna je tudi delna nekroza listnih žil. Listi so lahko togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo, robovi pa uvihavajo navzdol. V času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo ostane na rozgi. Poganjki so lahko mlahavi ali povešeni, na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov lahko opazimo drobne temno rjave ali črne bradavičke, na notranji strani luba poganjkov pa nekroze. Rozge neenakomerno in pomanjkljivo olesenevajo, zato te pozimi pogosto odmrejo in počrnijo. Spomladi okužene trte pozneje in neenakomerno odganjanjo. Kabrnki se slabo oplodijo, osipajo in včasih tudi odmrejo, jagode venijo, grozdi ali deli grozdov se lahko posušijo. Podobna bolezenska znamenja kot v primeru okužbe z zlato trsno rumenico lahko opazimo tudi v primeru okužbe z rumenico počrnelosti lesa ali v primeru okužbe z drugimi patogeni, zato je za zanesljivo določitev nujna laboratorijska analiza.Bolezenska znamenja na matičnih rastlinah za podlage so le redko vidna oziroma slabo izražena. Jelša, srobot in veliki pajesen ponavadi ne kažejo vidnih znamenj okužbe, lahko pa listi bledijo, rumenijo ali rdečijo, so manjši ali rahlo zviti navzdol. Gospodarska škoda: Pridelek okuženih trt je manjši in slabše kakovosti. Okuženi trsi sčasoma propadejo. Če ne ukrepamo, se lahko bolezen razširi po celotnem vinogradu in tudi v sosednje vinograde. Fitosanitarni ukrepi: V žariščih okužbe je obvezno odstranjevanje okuženih trt in vseh trt, ki kažejo bolezenska znamenja. Trte je treba odstraniti s koreninami vred, sicer lahko iz njih poženejo okuženi poganjki, ki so vir okužbe. Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji ter v vinogradih na celotnem razmejenem območju zlate trsne rumenice, ki vključuje večino vinogradov v Sloveniji. Preventivni ukrepi vključujejo uporabo zdravega sadilnega in razmnoževalnega materiala trte. V vinogradih in njihovi okolici je priporočljivo odstranjevanje drugih gostiteljskih rastlin (obvezno v trsnicah, matičnjakih in matičnih vinogradih). Dodatne informacije: https://www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/ Vir slik: arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo Fotogalerija ... ... ... $(document).ready(function() { $('.fancybox').fancybox(); })
20.01.2021
