25.02.2020
VIRUS RJAVE GRBANČAVOSTI PLODOV PARADIŽNIKA (tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV)
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika(tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV) Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika_podatkovni list Status: Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je nov nevaren virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Zaradi nevarnosti vnosa in širjenja virusa so za celotno EU predpisani nujni ukrepi, ki jih določa Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1615, z dne 26. septembra 2019. Virus je uvrščen tudi na EPPO opozorilni seznam. Geografska razširjenost: Prvič je bil odkrit v pridelavi paradižnika v Izraelu leta 2014, kasneje pa tudi na Kitajskem, v ZDA, Mehiki, Jordaniji, Turčiji in Veliki Britaniji. V EU so bile okužbe ugotovljene v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, na Nizozemskem in v Franciji. Virus pri nas do sedaj ni bil najden. Gostiteljske rastline: Najpomembnejši gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik in paprika. Okuži lahko tudi različne plevelne vrste, ki pogosto ne kažejo nobenih znamenj okužbe in zato lahko predstavljajo vir za nove okužbe. Opis in biologija: ToBRFV spada v rod Tobamovirus. Tobamovirusi lahko preživijo več mesecev na rastlinskih ostankih, na kompostu, v zemlji, na orodju, embalaži, obleki ali na ogrodju okuženih rastlinjakov. Za nekatere tobamoviruse je dokazano, da je lahko vir okužb tudi kontaminirana voda, ki se uporablja za namakanje. Znamenja okužb: Na okuženih rastlinah se običajno pojavi kloroza, mozaik in pegavost listov. Plodovi lahko neenakomerno zorijo, so deformirani, drobnejši, na njih se pogosto pojavijo rjave ali rumene pege ter grbančavost. Na cvetovih, pecljih in steblu se lahko pojavijo nekroze. Znamenja okužb so odvisna od sorte paradižnika/paprike ali rastnih pogojev. Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa je nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škoda: Virus se v nasadih lahko zelo hitro razširi, ob močni okužbi je lahko prizadet celoten pridelek, saj plodovi niso primerni za trženje. Poti prenosa: ToBRFV se prenaša s semenom, s sadikami, ki so lahko prikrito okužene in še ne kažejo znakov okužbe. Znotraj nasada se prenaša z orodjem, embalažo, rokami, obleko ali kontakti med rastlinami. Lahko ga prenašajo tudi čebele ali čmrlji pri opraševanju. Fitosanitarni ukrepi: Na ravni EU so predpisane posebne zahteve za uvoz in trženje semena in sadik paradižnika ter paprike. Seme mora pred uvozom v EU oziroma pred trženjem znotraj EU izhajati iz območij, kjer je virus odsoten ali pa seme testirano. Sadike morajo biti vzgojene iz semena, ki izpolnjuje prej navedene pogoje in morajo biti pred trženjem pregledane. Vse države članice EU morajo na svojem ozemlju izvajati program preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti virusa. Izkoreninjanje te bolezni je zelo zahtevno. V okuženih rastlinjakih se uniči vse rastline. Izvesti je treba tudi stroge higienske ukrepe: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja in rastlinjakov. Učinkoviti preventivni ukrepi so tudi razkuževanje orodja in opreme ter obutve ob vstopu v rastlinjak, uporaba delovnih oblačil za enkratno uporabo in odstranjevanje plevelov iz okolice. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Besedilo: Nataša Mehle (Labfito@nib.si) Fotogalerija ... ... ... $(document).ready(function() { $('.fancybox').fancybox(); })
19.02.2020
Fitoplazme na leskah
Dokument s slikami: Fitoplazme na leskah Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Povzročajo neozdravljive bolezni rastlin. V zadnjih letih so bile na več območjih v Sloveniji v propadajočih leskah odkrite različne fitoplazme, ki okužujejo tudi druge rastline. O teh okužbah je še veliko neznanega. Poti prenosa: Med rastlinami fitoplazme prenašajo žuželčji prenašalci, lahko pa se prenesejo tudi preko korenin. Fitoplazme prenesemo tudi z okuženimi sadikami, podlagami ali cepiči. Gostiteljske rastline: Fitoplazme okužujejo številne lesnate in zelnate rastline, med katerimi so tako gojene kot tudi prosto rastoče. Gostitelji fitoplazem, ki so bili ugotovljeni v leskah, so tudi druge rastline, kot na primer nekatere vrste gozdnih dreves (beli gaber, maklen, graden, črni jesen… ), pleveli ali gojene rastline, kot so npr. jagode. Znamenja okužb: S fitoplazmami okužene rastline kažejo različna bolezenska znamenja, kot so npr. metlasti izrastki, rumenenje ali zvijanje listov, propadanje vej ali celih rastlin. Nekatere okužene rastline ne izražajo bolezenskih znamenj ali pa so bolezenska znamenja prisotna v milejši obliki. Take rastline lahko predstavljajo vir okužb. Leske, v katerih je bila dokazana prisotnost fitoplazem, so propadale ali pa imele metlaste izrastke. Na odmrlih poganjkih so bili pogosto slabše razviti ali prazni plodovi. Opozorilo: Propadanje lesk ni vedno povezano z okužbo s fitoplazmami, lahko jih povzročijo abiotski dejavniki ali pa so posledica drugih bolezni. Za nedvoumno potrditev prisotnosti fitoplazem je nujna laboratorijska analiza. Fitosanitarni ukrepi: S fitoplazmami okužene leske je smiselno izruvati (s koreninami) in uničiti takoj, ko se jih odkrije, saj obstaja velika verjetnost, da imamo v Sloveniji učinkovitega prenašalca teh fitoplazem. Možni prenašalci so žuželke, ki se hranijo na leskah (škržatki in bolšice). Ukrepov zatiranja prenašalcev s fitofarmacevtskimi sredstvi na leskah zaenkrat ne moremo predlagati, saj do sedaj še ni bilo ugotovljeno, katere žuželke so dejanski prenašalci. Priporočljivo je tudi spremljati stanje rastlin, ki rastejo v bližnji okolici nasada in v primeru suma na okužbo s fitoplazmami le-te tudi odstraniti, saj obstaja možnost, da se potencialni prenašalci fitoplazem na leski prehranjujejo tudi na teh rastlinah. Matične rastline lesk je priporočljivo testirati na prisotnost fitoplazem. Tudi v primeru, ko nimajo bolezenskih znamenj, obstaja možnost, da so fitoplazme prisotne v rastlini. Če leske sadimo na novo, je priporočljivo, da sadimo le sadike, ki izhajajo iz preverjeno neokuženih matičnih rastlin. Trenutno še ni znano, če obstajajo sorte lesk, ki bi bile tržno zanimive in so hkrati odporne ali tolerantne na okužbe s fitoplazmami. Dodatne informacije: Kmetijsko gozdarski zavod Maribor tel. 02 228 49 00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec tel. 03 71 21 600 Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica tel. 05 335 12 00 Kmetijsko gozdarski zavodi Novo mesto tel. 07 373 05 70 Kmetijski inštitut Slovenije tel. 01 280 52 66 Besedilo pripravila: Nataša Mehle (Labfito@nib.si) Viri: Mehle N., Jakoš N., Mešl M. Miklavc J., Matko B., Rot M., Ferlež Rus A., Brus R., Dermastia M. Phytoplasmas associated with declining of hazelnut (Corylus avellana) in Slovenia. European journal of plant pathology 2019, 155, 4: 1117-1132. Mehle N., Ravnikar M., Dermastia M., Solar A., Matko B., Mešl M. First report of 'Candidatus Phytoplasma fragariae' infection of Corylus avellana (hazelnut) in Slovenia. Plant disease 2018, 102, 12: 2636. Mehle N. Hitra analiza tveganja: fitoplazme na leskah: 'Candidatus Phytoplasma fragariae' in fitoplazme iz skupine 16SrV, katere največja podobnost je s sevi FD-D in FD70. [Ljubljana, 2019]: 47 str
10.10.2013
