Zgledno sodelovanje z dubrovniškimi kolegi tudi v prihodnje

V tednu od 26. marca do 1. aprila 2017 se je na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo mudil prof. dr. Davor Lučić, priznani zooplanktolog iz dubrovniškega Instituta za more i priobalje pod okriljem dubrovniškega vseučilišča.

Pri tem je potrebno omeniti, da z dubrovniškimi raziskovalci že več kot desetletje zgledno sodelujejo mnogi raziskovalci MBP. V preteklosti je bilo sodelovanje osredotočeno na raziskave meduz pod vodstvom prof. Alenke Malej, v zadnjih petih letih pa koralni greben mljetskega Velega jezera raziskuje skupina za biodiverziteto pod vodstvom prof. Lipeja. Namen obiska prof. Lučića (v okviru izmenjave Erasmus) je bil večplasten. Glavni cilj je bil s piranskimi strokovnjaki (MBP NIB; prof. dr. Malej, prof. dr. Lipej, doc. dr. Ramšak, dr. Mavrič) in rovinjskimi kolegi (CIM Rovinj, italijanski se srečanja žal niso mogli udeležiti) razpravljati o možnih posledicah masovnega pojavljanja tujerodne rebrače Mnemiopsis leidyi in o dosedanjih pridobljenih podatkih o razmnoževanju, prehranjevalnih navadah in biometriji. Poleg tega je prišlo do dogovora o pripravi protokolov za usklajeno vzorčenje in analize tujerodne rebrače.

Drugi cilj obiska je bil posvečen morebitni prisotnosti tujerodnega ceponožca Acartia tonsa, ki so ga doslej potrdili v marsikateri laguni v zahodnem delu Jadrana. Pri tem je potrebno povedati, da so nekateri sodelavci s prof. Lučićem že sodelovali v znanstvenem prispevku, s katerim so potrdili prisotnost tujerodne vrste invazivnega ceponožca Pseudodiaptomus marinus v kanalih Luke Koper, ki je v to okolje prišel z balastnimi vodami plovil. Da bi poskusili potrditi prisotnost tujerodne vrste A. tonsa v slovenskem delu Jadrana smo v ta namen smo vzorčili zooplankton na ustju lagune Škocjanskega zatoka, vendar prof. Lučić v vzorcih ni uspel potrditi tujerodnega ceponožca.

Nadalje smo se pogovarjali o možnostih prijave novih projektov, pri čemer smo se dogovarjali o raziskavah izoliranih in zavarovanih morskih okolij z vidika zooplanktona in biodiverzitete nasploh. Prof. Lučić je s tega vidika na Hrvaškem predlagal raziskave mljetskih blatin (vodnih teles, ki so v globini povezana z dotokom morske vode) in slanovodnega jezera ob izlivu reke Neretve, v Sloveniji pa je s tega vidika zaradi svoje izoliranosti zanimivo spodnje jezero v Fiesi, ki ima tudi status zavarovanega območja. Dobro sodelovanje z dubrovniškimi strokovnjaki in še posebej načrtovanje novih skupnih raziskav in projektov nudita dobre obete za prihodnost.

Slika: Prof. Lučić pri vzorčevanju makrozooplanktona s planktonsko mrežo v laguni Škocjanskega zatoka 31. marca 2017.