Kaj se dogaja v morju

Domov/
Novice/
Kaj se dogaja v morju

Kaj se dogaja v morju

Raziskovalci NIB Morske biološke postaje Piran so bili v torek, 18. 6. 2013 na rednem terenu v okviru spremljanja ekološkega stanja morja in kakovosti morja (naročnik: ARSO). Glede na razpoložljive podatke (direktne in vivo meritve nekaterih parametrov; za ostale pa je potreben čas za analitske metode), je stanje v morju sledeče:

Izmerili smo nizke vrednosti prosojnosti, ki je pokazatelj prodiranja svetlobe v globino. Nizke vrednosti prosojnosti kažejo na to, da je v morju velika količina lebdečih delcev, ki zaradi odboja ali absorpcije svetlobe, preprečujejo njeno potovanje v globino. To je vidno tudi s prostim očesom, saj je voda na pogled motna, rahlo rjavkasto obarvana. Slabše prosojnostne razmere so zlasti na postajah v Koprskem zalivu (mera za oceno prosojnosti 18.6.2013 2,5 m, pred mesecem dni 5 m) pa tudi drugod v slovenskem morju. Delci v vodi so bodisi plankton, bodisi tisti, ki pridejo v morje z rekami (vnosov sladke vode je bilo v zadnjih tednih veliko).
Dejstvo je, da že nekaj časa in ne le v teh dneh, spremljamo cvetenje fitoplanktona. Povečano namnožitev diatomej (kremenčaste alge), ki prevladujejo v vzorcih morske vode, opazujemo že vse od maja dalje, ko smo izmerili visoke koncentracije fitoplanktonske biomase (najvišje v tem letu). V prejšnjih tednih je bilo v morju največ določenih vrst diatomej (Chaetoceros spp., Bacteriastrum spp.) (fotografije pod mikroskopom), opazili pa smo tudi že drobne delce morskega snega (nekaj mm do cm dolžine). Pojav cvetenja morja v tem delu leta ni nič neobičajnega, saj so prav pozno-pomladanski meseci (maj, junij) zaznamovani z obilnimi rečnimi pretoki (posledica taljenja snega v gorah), v letošnjem letu pa je bilo še veliko padavin. Vsi ti sladkovodni vnosi prinesejo večje količine hranilnih snovi v morje, ki spodbudijo rast fitoplanktona. Da gre za običajen pojav, smo poročali tudi v preteklih letih (če omenimo samo junij 2012), v letu 2010 pa smo cvetenje fitoplanktona beležili tudi kasneje, v juliju, saj je bilo to obdobje zaznamovano s sicer neobičajno velikimi vnosi sladke vode v morje. Vprašanje je le, kolikšen je obseg tega cvetenja, ki ga izražamo bodisi kot biomaso (koncentracija glavnega fotosintetskega barvila - klorofila a) ali abundanco fitoplanktona (št. celic/liter). Ali bodo vrednosti teh parametrov večje kot v maju, bo znano čez nekaj dni, ko bodo narejene analize biomase in mikroskopski pregledi.

cvetenje2013 slika1 v

Modis Aqua Chlorophili_A map 18.06.2013

Tudi visoka bakterijska produkcija iz zadnjih tednov kaže na to, da gre za intenzivno dogajanje v morju in da je v morju veliko raztopljene organske snovi, ki je »hrana« za bakterije. K povečani bakterijski aktivnosti pa nedvomno prispevajo tudi visoke temperature, kar pa je običajen fiziološki odgovor teh enostavnih organizmov.
Opazili smo tudi, da se v zadnjih tednih morje »peni«. Diatomeje s svojimi izločki, ki niso nič drugega kot raztopljene organske molekule, lahko pomembno prispevajo k nastanku morskih pen. Povečana vsebnost teh organskih snovi (beljakovine, sladkorji, maščobe, huminske snovi...) prispeva k manjši površinski napetosti vode (podobno kot detergenti) in tako omogoča penjenje morske vode. Pri tem so pomembni še vetrovi in rušenje valovanja morske gladine, ki povzročajo mešanje vode z zrakom in tvorbo mehurčkov. Vsekakor sta veter in porušitev valov v obrežnem pasu pomembna dejavnika pri nastanku morske pene. Potencial tvorbe pen v morski vodi lahko hitro ocenimo glede na penjenje, ki ga na površini ustvarijo plovila. Pojav morske pene je večinoma naravnega izvora in je le redko povezan z onesnaženjem.

cvetenje2013 slika0006 v

Prepleti vrst Chaetoceros in Bacteriastrum pospešujejo nastajanje drobnih skupkov, v katere se ujamejo drugi delci.

cvetenje2013 slika0007 v

Chaetocerossp. z značilnimi izrastki (hete) iz kremena, ki izhajajo iz vsake celice

O obsežnem cvetenju poročajo tudi kolegi iz hrvaškega Instituta R. Bošković, Center za raziskovanje morja Rovinj, ki so preko satelitskih posnetkov zaznali izredno visoke koncentracije klorofila a po vsem severno-jadranskem bazenu, še največje pa, pričakovano, v bližini izliva reke Pad (satelitska slika o koncentraciji klorofila a 18.6.2013). (vir: http://gos.ifa.rm.cnr.it/adricosm/?month=6&year=2013&day=18)
Če se bodo razvili sluzasti agregati, pa je težko napovedati, ker gre za splet različnih dejavnikov. Vsekakor pa smo že v preteklosti videli, da povečana fitoplanktonska biomasa sploh ni bila nujen pogoj za nastanek sluzi. Dejstvo pa je, da visoke temperature (danes okoli 26°C) (PODATKI Z OCEANOGRAFSKE BOJE) in nizke površinske slanosti povečujejo stabilnost vodnega stolpa (onemogočeno mešanje vodni plasti, kopičenje organske snovi na določenih globinah). Ob nadaljevanju stabilnega vremena, brez močnih vetrov (npr. burja), ki bi lahko premešali vodne sloje od površine do dna, pa bi to lahko vodilo v nastanek sluzastih agregatov. Ti so bili nazadnje opaženi poleti 2004.
Nazadnje je potrebno omeniti, da so se skladno z znano dinamiko pojavljanja v morju namnožile nekatere vrste toksičnih dinoflagelatov (Lingulodinium polyedrum, Dinophysis sacculus). Toksini, ki jih ti organizmi proizvajajo, se nakopičijo v školjkah, ki se hranijo s precejanjem morske vode. Pri ljudeh, ki take školjke uživajo, se lahko pojavijo driska in bruhanje. Kolikor nam je znano, kompetentne inštitucije v gojenih klapavicah do sedaj še niso zaznale povišanih koncentracij toksinov.