![](/mbp/images/images/noviceMBP/2024/boja_spet_dela/Picture2.jpg)
Z veseljem sporočamo novico, da je oceanografska boja Vida po dveh mesecih in pol ponovno operativna in priklopljena na svoji lokaciji. Priklop boje je potekal v sredo, 19.6.2024.
V tem obdobju je bil opravljen pregled stanja trupa boje, brušenje in barvanje trupa, zamenjava in izboljšava električnega napajanja ter druga manjša dela.
Trenutno delujejo vsi senzorji, ki so vezani na trup boje, tako meteorološki podatki kot tudi merilec slanosti in temperature morja na 2,5 m globine. Prav tako delujeta akustični merilec morskih tokov in valov ter kisikov senzor.
Novost je nova podvodna kamera na dnu morja tik pod bojo. Zaradi varčevanja z energijo na boji moramo opraviti še nekaj testov in protokolov. Tako bo v kratkem možno tudi v živo spremljat dogajanje na 21 m globine v Slovenskem morju.
![](/mbp/images/images/noviceMBP/2024/mef/Picture1.jpg)
V torek, 18. junija 2024, je bil gost tretjega pogovornega večera o morju na izolskem »Largu pri Špini« priznani morski biolog prof. dr. Lovrenc Lipej. Pogovor, ki je potekal o njegovih začetkih, razvoju in znanstvenem delu, je v sproščenem vzdušju in dobrem obisku vodil Dean Jelačin. Okoli 40 poslušalcev je imelo med priliko poslušati o zanimivih dogodkih, povezanih z Lipejevo znanstveno kariero in izolskimi ribiči.
![](/mbp/images/images/noviceMBP/2024/sluz/sluzi_8.jpg)
Sluzenje morja, ki je bilo v preteklih dneh sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja, je naraven pojav. Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni.
![](/mbp/images/images/noviceMBP/2024/polz_zaskrgar/polz_zaskrgar.png)
Raziskovalci Morske biološke postaje so s kolegico Teo Knapič iz Prirodoslovnega Muzeja Slovenije in hrvaškim malakologom Rinom Stanićem poročali o presenetljivi najdbi polža zaškrgarja Dermatobranchus rubidus, ki je bil najden oktobra 2023 v Fiesi. Pred tem ga je Rino Stanić našel med iskanjem školjk na sedimentnem dnu na otoku Braču. Gre za zanimivo najdbo vrste, ki je bila doslej najdena le še v enem primeru v Sredozemskem morju in sicer so našli tri primerke te vrste v bližini Taranta v Jonskem morju. Zaradi nočnega načina življenja in zakopavanja v sediment je možno, da je ta vrsta pogostejša kot kažejo doslej podatki. Prispevek je bil objavljen v hrvaški naravoslovni znanstveni reviji Acta Adriatica.
![](/mbp/images/images/noviceMBP/2024/meeting_brijuni/Picture1.jpg)
Devetega aprila 2024 je bilo na Morski biološki postaji Piran (NIB) organizirano srečanje s strokovnim vodstvom Nacionalnega parka Brijuni iz Hrvaške.[MO1] Obisk je bil namenjen predstavitvi Delovne enote za biodiverziteto in dogovoru za skupno prijavljanje mednarodnih projektov.