• Damir Dezeljin

Datum in ura: 2025-06-28 07:00:00 (lokalni čas)

Zrak:
Temperatura: 25.6 ° C
Vlažnost: 70.4 %

Veter
Hitrost vetra: 0.7 m/s
Smer vetra: 56.3 °
Vetrni sunki do: 1.2 m/s
Beaufort: 1

Morje - splošno (2025-06-28 07:00:00):
Temperatura na površini (globina 2.5 m): 26.5 ° C
Slanost na površini (globina 2.5 m): 35.3
Temperatura na dnu (globina ca. 23 m): 18.3 ° C
Koncentracija O2 na dnu (globina ca. 23 m): 5.53 ml/l

Morje - AWAC (2025-06-28 07:00:00):
Temperatura na dnu (globina ca. 23 m): 18.4 ° C
Tlak na dnu (globina ca. 23 m): 21.2 dBar
Valovi:
 - Značilna višina: 0.1 m
 - Maksimalna višina: 0.2 m
 - Glavna smer: 303.0 °
 - Srednja perioda: 1.9 s

Več o UTC in CEST si preberite tukaj: The World Clock - Time Zone Converter

Globina v metrih je skoraj enaka tlaku v dBar, z že odštetim atmosferskim tlakom. Primer: tlak 22,5 dBar ustreza globini 22,5.

Kratek opis obalne oceanografske boje 'Vide'

Oceanografsko bojo je leta 2008 naredila in postavila MANTA d.o.o. Trup je izdelan iz nerjavečega jekla debeline 6mm, njegov premer je 2,5 m. Na najvišji točki, ki je 5m nad površino vode, je pritrjen merilnik vetrov. Na morsko dno je boja zasidrana s tremi betonskimi bloki, s katerimi je povezana z verigami. Med verigami je kot 120. Sidrni bloki ležijo na globini približno 22m.

Na boji z imenom »Vida« so naslednji instrumenti: akustični 3D merilnik vetrov (Gill's Instruments), Vaisala merilnik temperature zraka in vlažnosti na višini 3,5 m od površine morja, Seacat sonda podjetja Seabird za merjenje temperature in prevodnosti morske vode. Ta sonda, ki je pritrjena na trup boje, je v globini 3m. Njen sestavni del je tudi Wetlab fluorometer, ki meri koncentracijo klorofila a.

V trupu je tik pod zgornjim pokrovom postavljen merilnik pospeškov in naklonov boje (proizvod podjetja Xsens). Na morskem dnu leži tokomer AWAC podjetja Nortek, ki poleg tokov meri tudi površinske valove. Poleg njega je pritrjen še merilnik koncentracije raztopljenega kisika.

Boja Vida je opremljena s tremi nadzornimi kamerami, od katerih je ena namenjena prenosu slike z dveh metrov globine in je pritrjena na dnu trupa. Energijo za delovanje vseh sistemov zagotavljajo sončni paneli, vetrni generator in gorivna celica. Poleg že omenjenih merilnikov naklona in pospeškov, so v notranjosti trupa še naslednji elektronski sklopi:

• elektronika za krmiljenje energetskih naprav, svinčene baterije in gorivne celice

• elektronika za varnost v trupu boje Vide (senzor nadzora plina CO2 znotraj trupa, IR senzor odprtosti lopute, trije senzorji za merjenje nivoja morebitne vode na dnu trupa)

• elektronika za zajem podatkov in krmiljenje instrumentov

Vsi napajalni in signalni kabli med instrumenti nad trupom boje in elektroniko potekajo skozi bojin jambor. Kabli, ki povezujejo instrumente v morju z elektroniko v trupu Vide, so napeljani skozi »pipo« premera pribl. 30 cm. Pipa na enem koncu prebada dno trupa boje (od tam gredo kabli proti instrumentom), gre skozi trup, predre zgornjo površino trupa in se dvigne pribl. 1 m nad njega. V tej točki pipa zavije nazaj (navzdol) proti površini trupa. Tudi ta konec pipe prebada trup. Napeljava kablov skozi ta sistem zaščite onemogoča morebitne poškodbe ob privezovanju nepovabljenih obiskovalcev, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. 1 m višine zavoja pipe nad trupom onemogoča vdor vode v trup celo ob nagibu boje za 900. Tolikšen nagib pa se dejansko niti ne more zgoditi.

Vzdrževanje oceanografske boje poteka v sodelovanju in ob pomoči Agencije RS za Okolje.

Zaradi varnosti plovbe in želje, da ne bi prihajalo do trkov plovil v bojo, navajamo njeno pozicijo: 45° 32.925' N, 13° 33.042' E

prof. dr. Vlado Malačič

• Andrej Rojec

• Andrej Rojec

Interreg IIIA ISMO Slovenija-Italija 2000-2006

Z realizacijo projekta ISMO – “Informacijski Sistem o stanju Morskega Okolja v Tržaškem zalivu” smo na MBP omogočili celovito opazovanje in posredovanje informacij in podatkov strokovni in širši javnosti o ekološkem in oceanografskem stanju v Tržaškem zalivu. Privzete meteorološke, oceanografske in biološke informacije, pridobljene tudi v okviru drugih projektov so bile nadgrajene z modelskimi analizami. Tehnologijo že nameščeno na morju od leta 2002, smo ustrezno dopolnili in nadgradili (npr. podvodne kamere, numerične simulacije). Podatkovne baze o okolju so bile umeščene v sistem GIS, sodobne okoljske informacije pa posredovane javnosti preko spletnih strani.  

OPIS PROJEKTA

Trajnostno gospodarjenje v Tržaškem zalivu temelji na njegovem poznavanju in stalnem opazovanju sprememb, ki se v njem dogajajo. To pomeni neprekinjeno izvajanje meritev v okolju na standardiziran način, stalno čezmejno izmenjavo informacij in podatkov o njem, obdelavo in interpretacijo opazovanj ter neprekinjeno obveščanje javnosti.

Slovenski in italijanski raziskovalni inštituti so razvili različne sisteme oceanografskega spremljanja morja v Tržaškem zalivu. Podatki se pridobivajo bodisi z meritvami na oceanografskih bojah, ki omogočajo stalno spremljanje, bodisi z meritvami med križarjenji po začrtanih poteh. Vsi ti okoljski podatki niso sistematično urejeni, kar bi omogočalo hitrejše obveščanje javnosti in boljšo koordinacijo čezmejnih raziskav za razumevanje ekologije Tržaškega zaliva. Analize okoljskih podatkov v Tržaškem zalivu do leta 2005 so omogočile le omejeno proučevanje dinamike naravnih pojavov in so se dotikale problemov morja iz specifičnih zornih kotov, od npr. tistih, ki so povezani z izkoriščanjem ribjih fondov, do bioloških pojavov, ki vplivajo na turizem (pojav sluzi, cvetenje morja, prisotnost meduz). Projekt ISMO je s postavitvijo sistema opazovanj, informacij v skoraj realnem času ter analiz na območju severnega Jadrana, bistveno prispeval k čezmejni izmenjavi podatkov in zaokroženem raziskovalnem delu. To vodi k učinkovitemu planiranju in upravljanju zaliva.

Do leta 2005 so partnerji na projektu ISMO uspešno sodelovali v številnih ozko usmerjenih projektih, ki so bili financirani iz različnih virov. Prepričani so bili, da so sposobni uresničiti zahteven skupni projekt, v katerem bi bil izveden tudi avtomatiziran monitoring okolja. Partnerjem na obeh straneh meje bi ta omogočil celovito obravnavanje skupnih ekoloških problemov. V sklopu te opazovalne mreže so načrtovali tudi oceanografske in ekološke meritve s plovili po zalivu. V sistem so bila vpletena zaščitena naravna območja, ugotovitve in meritve pa so od 2008 ažurno posredovane širši javnosti. Neposredni in posredni uporabniki informacijskega sistema so: morsko ribištvo, marikultura, turizem, javna komunalna podjetja, služba za varstvo obalnega morja, javna uprava, urad za pomorstvo, civilna zaščita, pomorska policija, raziskovalne inštitucije, šole in sredstva javnega obveščanja.

SKUPNI CILJI IN PRIČAKOVANI REZULTATI

Osnovni cilj projekta je bila postavitev novega informacijskega čezmejnega sistema, ki bo osnovan na informacijskem omrežju in spletnih straneh. Sistem bi moral mogočati hitro povezovanje raziskovalnih institucij mejnih regij v Italiji in Sloveniji, pri čemer bi:

zagotavljal integracijo in izmenjavo podatkov, metodologij in znanja med raziskovalnimi institucijami na obeh straneh meje

analiziral in razlagal okoljske podatke

omogočal hitro informiranje uporabnikov in izvajalcev ustreznih javnih služb o stanju na morju

zagotavljal javnim službam strokovno podporo za učinkovitejše čezmejno upravljanje obalnega pasu in ovrednotil naravno dediščino

osveščal javnost o okoljskih problemih

zagotavljal didaktično podporo italijanskim in slovenskim šolam

omogočil upravljanje čezmejnih zaščitenih območij za doseganje skupnih ciljev; izkušnje s tega področja se lahko prenesejo v druga območja Sredozemlja

posebna pozornost bo namenjena redkim in neobičajnim pojavom (cvetenje morja, sluzaste agregacije, oblaki meduz, pojavi hipoksije in anoksije, itn.)

Pričakovani rezultati pa so bili sledeči:

ČEZMEJNO SODELOVANJE MED PRIJAVITELJI IN PARTNERJI PROJEKTA

Ob prijavi projekta ISMO je na italijanski strani že potekal zrcalni projekt "Studio dello stato trofico e delle anomalie del sistema Alto Adriatico ”, katerega vsebina je bila povezana z analizo trofičnega stanja severnega Jadrana in ekološkimi anomalijami, ki so s tem povezane. ISMO se sicer ni specifično posvetil oceni trofičnega stanja morja bil pa je usmerjen na podajanje informacij o oceanografskem in ekološkem stanju širši javnosti, na avtomatiziran ekološki monitoring in na avtomatizirano izmenjavo podatkov ter informacij. Teh dejavnosti zrcalni projekt ni pokrival, sta se pa vsebinsko oba projekta dopolnjevala.