V SPOMIN PROFESORJU, MENTORJU, SODELAVCU IN PRIJATELJU PROF. DR. JURETU PIŠKURJU

Prof. dr. Jurij Piškur je živel za znanost in je pustil velik pečat na področju genetike in molekularne biologije kvasovk. Živel pa je tudi za ljudi v znanosti, premikal je meje v razmišljanju in bil s svojo energijo in zagnanostjo navdih mnogim. Bil je izreden pedagog in mentor - v znanosti, pa tudi v življenju na sploh. Številni študenti in sodelavci, tako v tujini kot doma, bodo njegove zamisli razvijali tudi v prihodnje.

Prof. dr. Jurij Piškur je polovico svojega življenja preživel v tujini, ob tem pa je ves čas vzdrževal strokovne in osebne stike z domovino. Gimnazijo je končal v svojem rodnem kraju Celju, nadaljeval študij na Univerzi v Ljubljani in je leta 1984 prejel Prešernovo nagrado s področja bakterijske genetike. Po končani diplomi s področja biofizike DNA na Oddelku za biologijo Biotehnišpke fakultete Univerze v Ljubljani, je študij nadaljeval v Avstraliji. Leta 1989 je doktoriral na Avstralski nacionalni univerzi v Canberri, s področja molekularne biologije in genetike kvasovk. Po doktoratu se je vrnil v Evropo in se zaposlil na oddelku za genetiko kvasovk laboratorija v Carlsbergu (Köbenhavn, Danska). Znanstveno pot je nadaljeval kot docent za molekularno genetiko na Oddelku za genetiko na Univerzi v Köbenhavnu, kjer je osnoval svojo prvo raziskovalno skupino. Od leta 2004 je bil redni profesor molekularne genetike na Oddelku za biologijo Univerze v Lundu (LU) na Švedskem. V zadnjih dvajsetih letih je redno obiskoval Slovenijo, kjer je imel številna predavanja v raziskovalnih organizacijah ter na konferencah. Posebej intenzivno je sodeloval z Morsko biološko postajo Nacionalnega inštituta za biologijo ter z Univerzo v Novi Gorici, kjer je bil od leta 2010 delno zaposlen kot redni profesor.

Svoje raziskave je opisal v več kot 120 znanstvenih člankih, med katerimi so številni objavljeni v vrhunskih revijah. Več njegovih odkritij s področja molekularne biologije in genetike je bilo patentiranih, je soavtor treh knjig in soustanovitelj več spin-off biotehnoloških podjetij. Posebno priznanje njegovim raziskovalnim dosežkom predstavlja njegova izvolitev leta 2005 v Kraljevo fiziografsko društvo v Lundu (Kgl. Fysiografiska Sällskapet i Lund), eno od švedskih kraljevih akademij. Od leta 2010 dalje je deloval tudi v Odboru za znanost, pri Svetu za Slovence po svetu, ki je posvetovalno telo Vlade RS. Je prejemnik nagrade Miroslava Zeia Nacionalnega inštituta za biologijo v letu 2011 in prejemnik državnega priznanja Ambasador znanosti RS v okviru Zoisovih nagrad v letu 2012.

Glavna raziskovalna področja prof. dr. Piškurja pokrivajo metabolizem prekurzorjev nukleinskih kislin, gensko zdravljenje, primerjalno genomiko in molekularno evolucijo kvasovk. Med njegova glavna odkritja sodi novi encim, multisubstratna deoksiribonukleozid-kinaza (EC 2.7.1.145), ki predstavlja model za biokemijsko razumevanje aktivacije zdravil proti raku. Poleg tega je pomemben njegov doprinos k odkritju samomorilskih genov za gensko terapijo raka. Odločilno je prispeval k uvedbi, razvoju in popularizaciji novih modelnih organizmov, kot so kvasovke Saccharomyces kluyveri, S. castellii in Dekkera/Brettanomyces bruxellensis ter postavitvi hipoteze o neenaki evoluciji podvojenih genov in evoluciji kvasovk.

Jure, bil si profesor in mentor, vendar tudi izreden prijatelj. S svojim delom, zagnanostjo in energijo si se za vedno zapisal v naša srca.

Vir fotografije: mb.cision.com