Morska biološka postaja Piran

V okviru NIB deluje Morska biološka postaja Piran. Je edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kvaliteto. Raziskovalci MBP Piran so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije.

Več o MBP Piran, njenih projektih in delovanju si oglejte na spletnih straneh.

Kontakt :

Tajništvo

Tel.: +386 5 9232 905

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

IZJAVA ZA JAVNOST

o poročanju slovenskih medijev o problemu mikroplastike v morju

V zadnjem obdobju so se v slovenskih medijih pojavili prispevki s podobno vsebino o problematiki mikroplastike v našem morju. V nekaterih od teh prispevkov se je pojavilo tudi ime Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo in nekaterih njenih sodelavcev.

Izjavljamo, da v zadnjem obdobju medijem takih izjav nismo dajali, saj raziskav mikroplastike zdaj ne izvajamo. Sklepamo, da so novinarji povzemali naše izjave iz let 2015 in 2017. Žal so to naredili zelo necelovito, povzeli so samo dele izjav, ki še zdaleč ne prikazujejo dejanskega stanja. Najbolj problematična je bila izjava o vsebnosti mikroplastike v školjkah. Res je, da smo v školjkah (približno 300 školjk) pred tremi leti dobili zelo majhne delčke, a je bila večina iz naravnih snovi. Le manjši delež je bila mikroplastika. Še posebno pa te ni bilo v vsaki preiskani školjki, kot je bilo v prispevkih navedeno. Prav tako rezultatov analiz razmeroma majhnega števila preiskanih školjk ne moremo kar posplošiti na školjke celotnega slovenskega morja. Preiskane školjke v našem morju po vsebnosti mikroplastike tako prav nič ne odstopajo od školjk iz drugih območij v Jadranskem morju in tudi širše.

Z novinarji sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo dobro sodelujemo, vendar se s to izjavo tokrat distanciramo od njihovega poročanja o mikroplastiki (primer Dnevnik, 12. 6. 2018, Marjeta Kralj: »Vpliv mikroplastike bo treba še raziskati« in povzemanje tega članka v drugih medijih), saj selektivno povzemanje informacij iz različnih virov v prispevkih novinarjev vznemirja širšo javnost in ne podaja pravih in preverjenih informacij o vsebnosti mikroplastike v ribah in školjkah, ki bi temeljile na znanstvenih raziskavah.

Sodelavci Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo

Dodatne informacije: Izr. prof. dr. Patricija Mozetič, vodja Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo

t: 059 23 29 14

e: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Nacionalni inštitut za biologijo je član EUROMARINE NETWORK:

NIB Member of the Euromarine Network

Raziskave

Biodiverziteta

Raziskave morske biodiverzitete so ključnega pomena pri razumevanju dogajanja v morju in vpliva antropogenih dejavnikov na okolje. Obenem so tovrstne raziskave neobhodne za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja kot ju opredeljuje evropska okoljska zakonodaja (Vodna direktiva, Okvirna direktiva o morski strategiji). Zato v tem okviru poteka izbira bioloških indikatorjev za primerno ovrednotenje stanja na nivoju vrst, habitatnih tipov, bentoških ter nektonskih združb. S tem namenom kontinuirano spremljamo stanje bentoških nevretenčarjev, makroalg, morskih travnikov, ribje združbe, hrustančnic, sredozemske kamene korale, biogenih formacij in drugih tarčnih vrst. V okviru implementacije Okvirne direktive o morski strategiji smo pripravili podrobni in obsežni program za spremljanje stanja slovenskega morja, ki vsebuje tako biološke elemente kot podporne fizikalno-kemijske elemente.

Ekologija fitoplanktona

Mikrobna ekologija

Morja in oceani predstavljajo največji del Zemljine biosfere in mikroorganizmi so najštevilčnejši organizmi, sposobni preživetja v vseh morskih habitatih. Predstavljajo pomemben člen v trofičnih povezavah in kroženju snovi. V sklopu naših raziskav preučujemo ekologijo mikrobov, predvsem bakterij in arhej, v odnosu do spremenljivih vnosov anorganskih in organskih hranil v polzaprtih in plitvih obalnih morskih ekosistemih. Spremenljive meteorološke razmere, stratifikacija vodnega stolpa in horizontalna advekcija vodnih mas vplivajo na strukturo in delovanje mikrobne združbe in s tem na biogeokemične cikle v morskem ekosistemu. V okviru naših raziskav preučujemo odziv bakterijske združbe na spreminjajoče fizikalno-kemijske dejavnike, prekomerna cvetenja fitoplanktonskih vrst, masovno pojavljanje želatinoznega zooplanktona, pojavljanja prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) in odziv na pojav hipoksije/anoksije. Raziskovalno se ukvarjamo tudi s preučevanjem odziva mikroorganizmov na antropogene pritiske ter klimatske spremembe v morskem okolju.

Obalna oceanografija

Naše področje je predvsem fizikalna oceanografija obalnih voda. Ukvarjamo se tako z eksperimentalno oceanografijo in z modeliranjem v obalnih vodah, tudi z raziskovanjem dinamike vodnih mas, ki temelji na podatkih operativne oceanografije, to je na podatkih numerične prognoze. Ukvarjamo se s podatkovnim rudarjenjem po oceanografskih podatkih in prepletamo oceanografska spoznanja z ekološko dinamiko in s transportom sedimenta.