Morska biološka postaja Piran

V okviru NIB deluje Morska biološka postaja Piran. Je edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kvaliteto. Raziskovalci MBP Piran so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije.

Več o MBP Piran, njenih projektih in delovanju si oglejte na spletnih straneh.

Vodja: doc. dr. Andreja Ramšak

Od 25. do 29. septembra bo V Piranu (Hoteli Bernardin) potekal 52. European Marine Biology Symposium (52 EMBS). Simpozij je organiziran vsako leto in je namenjen krepitvi znanja na področju morske biologije ter vključuje predvsem raziskovalce iz Evrope. EMBS simpozij izvira iz mreže MARS (The European Network of Marine Research Institutes and Stations), ki organizacijo simpozija vsako leto podeli eni izmed članic mreže. Pričakujemo, da se ga bo udeležilo do 200 raziskovalcev. Letošnje teme simpozija (Marine symbiosis, Imagaging in biology, Benthic-pelagic coupling, Marine metagenomics ter General session) so aktualne in vključujejo raziskave, ki uporabljajo napredne tehnologije in pristope. K sodelovanju pri organizacij sekcij in kot vabljeni predavatelji smo povabili ugledne raziskovalce iz tujine (prof. dr. Monika Bight, Univerza na Dunaju, prof. dr. Martin Andreas Pfannkuchnen, Ruđer Bošković prof. dr. Damir Vilibić, Univerza v Zagrebu, prof. dr. Alberto Pallavicini, Univerza v Trstu prof. dr. Ute Humeida, GEOMAR in domače kolege (prof. dr. Jasna Štrus. Z organizacijo kongresa se želimo učvrstiti kot verodostojna raziskovalna ustanova v mreži MARS, okrepiti in vzpostaviti nove stike ter se predstaviti tudi širši raziskovalni skupnosti v Evropi. Več na spletni strani EMBS.

Raziskave

Biodiverziteta

Raziskave morske biodiverzitete so ključnega pomena pri razumevanju dogajanja v morju in vpliva antropogenih dejavnikov na okolje. Obenem so tovrstne raziskave neobhodne za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja kot ju opredeljuje evropska okoljska zakonodaja (Vodna direktiva, Okvirna direktiva o morski strategiji). Zato v tem okviru poteka izbira bioloških indikatorjev za primerno ovrednotenje stanja na nivoju vrst, habitatnih tipov, bentoških ter nektonskih združb. S tem namenom kontinuirano spremljamo stanje bentoških nevretenčarjev, makroalg, morskih travnikov, ribje združbe, hrustančnic, sredozemske kamene korale, biogenih formacij in drugih tarčnih vrst. V okviru implementacije Okvirne direktive o morski strategiji smo pripravili podrobni in obsežni program za spremljanje stanja slovenskega morja, ki vsebuje tako biološke elemente kot podporne fizikalno-kemijske elemente.

Ekologija fitoplanktona

Mikrobna ekologija

Morja in oceani predstavljajo največji del Zemljine biosfere in mikroorganizmi so najštevilčnejši organizmi, sposobni preživetja v vseh morskih habitatih. Predstavljajo pomemben člen v trofičnih povezavah in kroženju snovi. V sklopu naših raziskav preučujemo ekologijo mikrobov, predvsem bakterij in arhej, v odnosu do spremenljivih vnosov anorganskih in organskih hranil v polzaprtih in plitvih obalnih morskih ekosistemih. Spremenljive meteorološke razmere, stratifikacija vodnega stolpa in horizontalna advekcija vodnih mas vplivajo na strukturo in delovanje mikrobne združbe in s tem na biogeokemične cikle v morskem ekosistemu. V okviru naših raziskav preučujemo odziv bakterijske združbe na spreminjajoče fizikalno-kemijske dejavnike, prekomerna cvetenja fitoplanktonskih vrst, masovno pojavljanje želatinoznega zooplanktona, pojavljanja prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) in odziv na pojav hipoksije/anoksije. Raziskovalno se ukvarjamo tudi s preučevanjem odziva mikroorganizmov na antropogene pritiske ter klimatske spremembe v morskem okolju.

Obalna oceanografija

Naše področje je predvsem fizikalna oceanografija obalnih voda. Ukvarjamo se tako z eksperimentalno oceanografijo in z modeliranjem v obalnih vodah, tudi z raziskovanjem dinamike vodnih mas, ki temelji na podatkih operativne oceanografije, to je na podatkih numerične prognoze. Ukvarjamo se s podatkovnim rudarjenjem po oceanografskih podatkih in prepletamo oceanografska spoznanja z ekološko dinamiko in s transportom sedimenta.