NIB - MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA PIRAN
Morska biološka postaja Piran
V okviru NIB deluje Morska biološka postaja Piran. Je edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kvaliteto. Raziskovalci MBP Piran so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije.
Več o MBP Piran, njenih projektih in delovanju si oglejte na spletnih straneh.
Kontakt :
Tajništvo
Tel.: +386 5 9232 905
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Nacionalni inštitut za biologijo je član EUROMARINE NETWORK:
 |
|
NIB |
Raziskave
Biodiverziteta
Raziskave morske biodiverzitete so ključnega pomena pri razumevanju dogajanja v morju in vpliva antropogenih dejavnikov na okolje. Obenem so tovrstne raziskave neobhodne za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja kot ju opredeljuje evropska okoljska zakonodaja (Vodna direktiva, Okvirna direktiva o morski strategiji). Zato v tem okviru poteka izbira bioloških indikatorjev za primerno ovrednotenje stanja na nivoju vrst, habitatnih tipov, bentoških ter nektonskih združb. S tem namenom kontinuirano spremljamo stanje bentoških nevretenčarjev, makroalg, morskih travnikov, ribje združbe, hrustančnic, sredozemske kamene korale, biogenih formacij in drugih tarčnih vrst. V okviru implementacije Okvirne direktive o morski strategiji smo pripravili podrobni in obsežni program za spremljanje stanja slovenskega morja, ki vsebuje tako biološke elemente kot podporne fizikalno-kemijske elemente.
Ekologija fitoplanktona
Mikrobna ekologija
Morja in oceani predstavljajo največji del Zemljine biosfere in mikroorganizmi so najštevilčnejši organizmi, sposobni preživetja v vseh morskih habitatih. Predstavljajo pomemben člen v trofičnih povezavah in kroženju snovi. V sklopu naših raziskav preučujemo ekologijo mikrobov, predvsem bakterij in arhej, v odnosu do spremenljivih vnosov anorganskih in organskih hranil v polzaprtih in plitvih obalnih morskih ekosistemih. Spremenljive meteorološke razmere, stratifikacija vodnega stolpa in horizontalna advekcija vodnih mas vplivajo na strukturo in delovanje mikrobne združbe in s tem na biogeokemične cikle v morskem ekosistemu. V okviru naših raziskav preučujemo odziv bakterijske združbe na spreminjajoče fizikalno-kemijske dejavnike, prekomerna cvetenja fitoplanktonskih vrst, masovno pojavljanje želatinoznega zooplanktona, pojavljanja prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) in odziv na pojav hipoksije/anoksije. Raziskovalno se ukvarjamo tudi s preučevanjem odziva mikroorganizmov na antropogene pritiske ter klimatske spremembe v morskem okolju.
Obalna oceanografija
Naše področje je predvsem fizikalna oceanografija obalnih voda. Ukvarjamo se tako z eksperimentalno oceanografijo in z modeliranjem v obalnih vodah, tudi z raziskovanjem dinamike vodnih mas, ki temelji na podatkih operativne oceanografije, to je na podatkih numerične prognoze. Ukvarjamo se s podatkovnim rudarjenjem po oceanografskih podatkih in prepletamo oceanografska spoznanja z ekološko dinamiko in s transportom sedimenta.
Meiofavna
Na Morski biološki postaji se že vrsto let (od 1976) ukvarjamo s področjem meiofavne. Gre za bentoške nevretenčarje velikostnega razreda od 38 µm do 1 mm, zastopane s skoraj vsemi živalskimi debli; najdenimi v morju, predvsem pa je to združba glist in harpaktikoidnih rakov. Zaradi hitrega razmnoževalnega cikla in kratke življenjske dobe, so predstavniki meiofavne primerni kot indikatorji onesnaženja, tudi zato, ker igrajo ključno vlogo pri razgradnji detrita in s tem vplivajo na kroženje hranilnih soli in energije.
Poleg ekologije harpaktikoidih rakov, od leta 2006 dalje izvajamo tudi laboratorijske eksperimente z uporabo stabilnih izotopov (13C) za sledenje po prehranskem spletu (naravna izotopska sestava in z bogatenjem v laboratoriju).
