Projekt MarineClean - Učne ure o razgradnji plastike v morju

Projekt MarineClean - Učne ure o razgradnji plastike v morju

Letos teče zadnje leto projekta MarineClean (Eco Innovation, Grant Agreement ECO/10/277396/SI2.601543) pri katerem sodelavci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo sodelujemo kot partnerji. V skladu z osnovnim ciljem projekta, razvojem inovativnih rešitev za zmanjšanje količine morskih odpadkov, je naš poglaviten namen dokazati razgradnjo novih razgradljivih plastčnih materialov v morskem okolju.

 

Največ dela smo posvetili delovnemu sklopu z naslovom »Užitna in biorazgradljiva plastika«, znotraj katerega smo načrtovali in izvedli različne eksperimente tako v naravnem morskem okolju kot v laboratorijskih razmerah.

 

Prvi del eksperimentov je zajemal testiranje razgradnje biorazgradljive plastike v naravnem okolju plitkega obalnega morja. Za testno območje smo izbrali kar obalo izpred Morske biološke postaje, kamor smo postavili montažno žičnico z nosilcem za kose plastike, ki smo jih testirali (Slika 1). Na nosilce smo pritrdili kose biorazgradljive plastične folije in jih potopili v vodo na okoli 3 m globine, po določenem času pa smo jih odstranili (Slika 2) in jih v laboratoriju pregledali. Na ta način smo želeli ugotoviti hitrost kolonizacije folije z živimi organizmi in hitrost razgradnje. Ker je folija v morju postala rigidna in se je pričela trgati, so na kose natrgano folijo kmalu odnesli morski tokovi, tako da razgradnji nismo mogli slediti do konca. Lahko pa smo opazovali kolonizacijo nove plastične površine z bakterijami, algami in različnimi živalskimi skupinami (črvi mnogoščetinci, mahovnjaki) (Slika 3). Testiranje razgradnje v naravnem morskem okolju bomo ponovili tako, da bomo nosilce plastične folije zaščitili z mrežo.

 

Koščke iste plastične folije na nosilcu smo namestili tudi v laboratorijski akvarij, potem pa dnevno spremljali stanje plastike (Slika 4). Na naše veliko presenečenje se je plastika začela razgrajevati zelo hitro, v nekaj dneh je čisto spremenila teksturo, se trgala v plasti in vidno razpadala. Po dveh tednih v akvariju ni bilo več vidnih delcev razgradljive folije, nedotaknjena je ostala le kontrolna folija narejena iz nerazgradljive plastike. Poleg razgradljivosti smo lahko opazovali tudi, kako se s plastično folijo, oz. bolje rečeno z mikroskopsko obrastjo na njej prehranjujejo prebivalci akvarija: riba rogata babica (Parablennius tentacularis) (Slika 5), rak samotarec (Pagurus sp.), marmorirana rakovica (Pachygrapsus marmoratus) (slika 6). Na ta način so s trganjem pospešili razgradnjo folije, vendar se je folija skoraj enako hitro razgradila tudi, ko smo jo v akvariju zaščitili z mrežo.

 

V laboratorijskem okolju smo preučevali tudi bakterijsko razgradnjo razgradljive plastične folije, pri čemer smo določili sestavo bakterijske združbe, ki pri tem procesu sodeluje. Poleg tega smo v fotodegradacijskih eksperimentih plastiko obsevali s svetlobo različnih valovnih dolžin in spremljali spremembe v hitrosti razgradnje.

 

V nadaljevanju bomo v okviru projekta MarineClean izpeljali še nekatere eksperimente, predvsem pa bomo izsledke posameznih sklopov sestavili v celovit mozaik rezultatov in novih dognanj.

 

Pripravila: Janja Francé

Slika 1: Montažna žičnica z nosilcem za kose plastike pred Morsko biološko postajo (foto: Edvin Salvi).

Slika 2: Odstranjevanje koščkov razgradljive plastične folije z nosilca (foto: Martina Orlando Bonaca).

Slika 3: Kolonizacija površine razgradljive plastične folije z bakterijami, algami in različnimi živalskimi skupinami (foto: Valentina Turk in Janja Francé).

Slika 4: Poskus v akvariju, kjer je razgradljiva plastika v nekaj dneh čisto spremenila teksturo, se trgala v plasti in vidno razpadala (foto:Janja Francé, Martina Orlando Bonaca).

Slika 5: Rogata babica (Parablennius tentacularis) ob foliji nerazgradljive kontrolne plastike (foto Janja Francé).

Slika 6: Marmorirana rakovica (Pachygrapsus marmoratus) med hranjenjem z razgradljivo plastično folijo (foto: Martina Orlando Bonaca).