Biotehnološki potencial izbranih mikroorganizmov iz Sečoveljskih solin za uporabo v kozmetičnih izdelkih

Biotehnološki potencial izbranih mikroorganizmov iz Sečoveljskih solin za uporabo v kozmetičnih izdelkih

 

Nosilec projekta: Dr Ana Rotter

 

Partnerja: AlgEn, Center za algne tehnologije d.o.o.,

Soline Pridelava soli, d.o.o.,

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo,

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.

 

Šifra: L4-4564

 

Trajanje: 1.10 2022 - 30.09.2025

 

Modra rast (en. Blue Growth, BG) in trajnostna modra strategija, ki vključujeta tudi morsko (modro) biotehnologijo (MBT), sta dolgoročni strategiji, ki naj bi okrepili trajnostni razvoj. Svetovno tržišče za področje MBT naj bi leta 2025 doseglo 5.5 milijard €, pri čemer velja Evropa za območje z visokim potencialom zaradi večinoma še neodkritih morskih naravnih virov. Ker se povprečna starost svetovnega prebivalstva povečuje, si ljudje vseh starosti želijo ohranjati zdrav videz. Zato se dermo-kozmetični trg vse bolj širi in naj bi se v naslednjih 10 letih podvojil. Snovi živalskega izvora in produkti organske sinteze so pri dermo-kozmetičnih izdelkih nezaželeni, zato je izolacija učinkovin iz morskih (mikro)organizmov velikega komercialnega in industrijskega pomena. Alge so postale poglavitni industrijski vir naravnih bioaktivnih snovi, ki imajo koristne učinke na kožo, npr. UV-zaščita in zdravljenje starajoče kože.

 

Rodovi Dunaliella, Phaeodactylum in Porphyridum so edini morski algni organizmi, ki so jih doslej uporabljali v tržne namene. Novi razvojni dosežki v visokozmogljivih molekularno-bioloških tehnikah so omogočili odkrivanje novih obetavnih mikroorganizmov, a je identifikacija mikroorganizmov in njihovih spojin še vedno znanstveni izziv in priložnost za njihovo uporabo.

 

Končni cilj je ekstrakcija že znanih in identifikacija novih naravnih spojin z visoko biotehnološko vrednostjo iz izbranih mikroorganizmov, prisotnih v Sečoveljskih solinah, za njihovo uporabo v kozmetičnih izdelkih.

Posamezni cilji pa so:

(1) Določitev mikrobne diverzitete Sečoveljskih solin, kar bo dalo podlago za prihodnje delo in karakterizacijo vrst z biotehnološkim potencialom

(2) Optimizacija gojenja mikroorganizmov za kar največjo biosintezo izbranih spojin, vključno s konstruiranjem malih in pilotnih algnih bazenov;

(3) Optimizacija ekstrakcije in protokolov za izolacijo bioaktivnih snovi z biotehnološkim potencialom;

(4) Priprava prototipne nove linije kozmetičnih izdelkov na osnovi izoliranih sestavin iz mikrobne biomase.

 

Projektni konzorcij bodo sestavljali trije znanstveni partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) kot vodilna raziskovalna organizacija, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) in Fakulteta za farmacijo (FFA) kot sodelujoči raziskovalni organizaciji ter dva sofinancerja iz poslovnega sektorja, AlgEn (Algal Technology Centre) d.o.o. in Soline (Pridelava soli) d.o.o.. Vsi partnerji imajo dokazljivo znanje, človeški kapital in razpoložljivo infrastrukturo, kar zagotavlja učinkovito izvajanje projektnih aktivnosti. Člani projektne skupine so strokovnjaki za visokozmogljive molekularne metode, statistično načrtovanje in analizo eksperimentov, analizo omrežij, kemijo morja (NIB); tehnologije za gojenje alg (AlgEn), biokemijo in molekularno biotehnologijo (FKKT), strokovno znanje o uporabi spojin, naravno prisotnih v Sečoveljskih solinah v kozmetičnih izdelkih (Soline) in razvoj in vrednotenje kozmetičnih izdelkov (FFA). V konzorciju sodelujejo raziskovalci različnih senioritet z namenom učinkovitega prenosa znanj.

 

Verjamemo, da bomo s tem projektom razvili pilotni proces, potreben za zagon prve prave MBT-proizvodnje v Sloveniji, rezultati pa bodo predstavljali oprijemljivo osnovo za nadaljnjo izrabo. Ta projekt bo učinkovito premostil vrzel med uporabnimi znanstvenimi odkritji, razvojem metodologije in industrijskim prevzemom ter končno proizvodnjo. Po našem védenju takega ambicioznega in integriranega pristopa, usmerjenega v uporabo v kozmetiki (pa tudi druga področja) doslej še nihče ni izvedel v Sloveniji in sosednjih območjih.