Vpliv okoljskega stresa na zdravje in prirastek školjk ter izboljšave vzrejnih praks zaradi mikroplastike in podnebnih sprememb

Vpliv okoljskega stresa na zdravje in prirastek školjk ter izboljšave vzrejnih praks zaradi mikroplastike in podnebnih sprememb

 

Vpliv okoljskega stresa na zdravje in prirastek školjk ter izboljšave vzrejnih praks zaradi mikroplastike in podnebnih sprememb.

 

Financerji: ARRS in MKGP, celotna vrednost projekta 180 000,00 evrov, trajanje 1. 10. 2022 – 30. 09. 2025 (36 mesecev)

 

Izvajalci: Nacionalni inštitut za biologijo in Inštitut za vode Republike Slovenije

 

Vodja projekta: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. 

 

Vsebinski opis projekta:

 

Zaradi prekomernega izkoriščanja ribolovnih virov je marikultura (ribogojstvo in školjkarstvo) izjemno pomembna panoga, ki naj bi nadomestila izpad ribolova. Proizvodnja v svetovni akvakulturi (v celinskih vodah in v morju) od leta 2012 presega ribolov (FAO; 2019). Zato je na svetovnem nivoju akvakultura najhitreje rastoči sektor v pridelavi hrane. Raziskave, ki so bile opravljene v zadnjih letih, so bile osredotočene na vzroke za upad proizvodnje školjk v EU. Med najpomembnejše vzroke sodijo: bolezni školjk, škodljiva cvetenja alg, pomanjkanje iker v naravi, predatorstvo, onesnaževanje okolja in s tem povezana slaba kakovost vode, vplivi podnebnih sprememb (predvsem segrevanja), nizki zaslužek kot ekonomski vzrok in pomanjkanje prostora za školjčišča. Slednje zaradi velikega števila dejavnosti na morju predstavlja problem v več evropskih državah: Španiji, Italiji, Grčiji, Nemčiji, Portugalskem, Sloveniji, Veliki Britaniji in na Irskem. Analiza školjkarstva v EU, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala kot glavne slabosti v sektorju nizko ceno školjk, razdrobljenost sektorja, pomanjkanje prostora za širitev ter težave pri pridobivanju dovoljenj. Grožnje v sektorju so povezane s tehnologijo zaradi ekstenzivnega gojenja v odprtih sistemih in je nad okoljskimi dejavniki zelo omejen nadzor. Glavne prepoznane grožnje so škodljiva cvetenja alg, vremenske neprilike zaradi klimatskih sprememb, onesnaževanje, bolezni in plenilci. Klimatske spremembe sprožijo številne posledice kot so poviševanje temperature morja, dvigovanje gladine, zakisljevanje morja, spremembe v režimu padavin in s tem slanosti ter koncentraciji in kvaliteti hranil.

 

Od leta 2014 v Sloveniji poteka pilotno spremljanje morskih odpadkov na morski gladini, morskem dnu, v obalnih sedimentih in morskih organizmih (ribah in školjkah). Dosedanje analize so dokazale prisotnost mikroodpadkov (vključujoč mikroplastiko) tako v ribah kot školjkah. Ker so na plastičnih odpadkih adherirane številne kemikalije in se nekatere kemikalije kopičijo v velikem številu vrst , to še povečuje njihov negativen vpliv na organizme. Ker prihaja do prenosa mikroplastike in z njo povezanih kemikalij tudi po prehranjevalni verigi, je s tem ogrožena neoporečnost morskih organizmov namenjenih za prehrano. Mikroplastika medsebojno deluje s toksičnimi učinki drugih onesnaževalcev v okolju.

 

Cilj projekta je pripraviti izhodišča, ki bodo v pomoč školjkarjem in odločevalcem za prilagoditev gojitvenih praks v spreminjajočem se okolju severnega Jadrana (Tržaški zaliv), ki je zelo podvržen različnim antropogenim vplivom (segrevanje morja, onesnaževanje). Zato bomo:

 

- analizirali obstoječe podatkovne nize okoljskih parametrov (temperatura morja, slanost, koncentracije hranilnih snovi, raztopljenega kisika in klorofila a)

- analizirali obstoječe in pridobili nove podatke o mikroplastiki na školjčiščih ter ovrednotili vpliv plastične gojitvene infrastrukture na školjke

- analizirali posledice sprememb v fitoplanktonskih združbah, ki so pomembne za školjke

- analizirali fiziološko stanje školjk v školjčišču z biomarkerji stresa in kondicijskimi indeksi ter spremljali njihov prirastek

- analizirali učinke toplotnega stresa na školjke v eksperimentalnih pogojih

- ovrednotili rezultate na holističen način in pripravili priporočila za izboljšanje vzrejnih praks v akvakulturi glede na različne scenarije okoljskih pritiskov.

 

Sestava projektne skupine :

 

Nacionalni inštitut za biologijo – Morska biološka postaja Piran: 

 

Dr. Andreja Ramšak SICRIS https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/8776

Dr. Patricija Mozetič SICRIS https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/7338

Dr. Janja France SICRIS https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/15641

Dr. Oliver Bajt SICRIS https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/5205

Dr. Mateja Grego SICRIS https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/19516

Živa Muhič tehnik

 

Inštitut za vode Republike Slovenije:

 

Dr. Manca Kovač Viršek https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/33777

Dr. Nataša Sirnik https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/18861

Uroš Robič tehnik

Tine Bizjak tehnik

 

Faze projekta in opis njihove realizacije:

 

DS0   Upravljanje projekta

DS1   Analiza podatkovnih nizov okoljskih parametrov in fitoplanktonske združbe

DS2   Pregled obstoječih praks školjkarstva in analiza biomarkerjev fiziološkega stanja školjk v školjčišču ter simulacija učinkov toplotnega stresa na školjke

DS3   Mikroplastika v školjčiščih in z njo povezana infrastruktura

DS4   Sinteza rezultatov in izdelava scenarija okoljskih pritiskov ter priprava priporočil za izboljšanje gojitvenih praks zaradi podnebnih sprememb in mikroplastike

DS5   Diseminacija projekta in projektih rezultatov

   

 

Klapavice na rešti. Foto Manca Kovač Viršek (IZVRS).