Nov članek: Dynamic sinking and surface-area based decay modeling reduce estimates of gelatinous zooplankton-mediated carbon export to the deep sea

Raziskovalci z Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) in Univerze na Dunaju so izdelali sklopljen matematični model tonjenja in razpada želatinoznega zooplanktona v globalnem oceanu.

Želatinozni zooplankton ali meduze imajo lahko pomembno vlogo znotraj biološke ogljične črpalke, med drugim v prenosu ogljika na morsko dno. Razsikovalci so predlagali dve modelski novosti: (i) sklopljen model vertikalne hitrosti tonjenja in trenutne mase meduz ter (ii) reformuliran zakon masnega razpada, kjer je slednji odvisen od trenutne površine delcev. Z uporabo znane začetne količine partikualtnega organskega ogljika, shranjenega v biomasi meduz, so raziskovalci ocenili, da ti dve modelski spremembi zmanjšata globalno pridneno količino ogljika za 43 % (na 0.68 petagramov ogljika na leto).

Članek je prosto dostopen v reviji Global Biogeochemical Cycles: povezava

Pridnena razlika v vertikalnem toku partikualtnega organskega ogljika shranjenega v biomasi želatinoznega zooplanktona. Kratice so CSMD: model z masnim razpadom in konstantno hitrostjo tonjenja, VSMD: model z masnim razpadom in spreminjajočo se hitrostjo tonjenja in VSAD: model s površinskim razpadom in spreminjajočo se hitrostjo tonjenja.

Primer tonjenja izločkov debla Chordata z začetno hitrostjo 1000 metrov na dan.