Kaj se dogaja v morju? 2. del

Domov/
Novice/
Kaj se dogaja v morju? 2. del

Kaj se dogaja v morju? 2. del

V maju in še posebej v juniju 2013 so izmerjene vrednosti nekaterih bioloških parametrov in zabeleženi pojavi v morju, nakazovali na povečano biološko aktivnost mikroorganizmov, tako fitoplanktona kot bakterij. Nakazovala se je tudi možnost razvoja sluzastih agregatov, vendar so (najverjetneje) vremenske razmere v zadnji tretjini junija to preprečile (burja, ki je popolnima premešala vodne sloje).

Navkljub izredno majhni prosojnosti vode, ki je kazala na veliko vsebnost različnih delcev v morju, je bila fitoplanktonska biomasa manjša kot v maju, kar kaže na to, da je bilo cvetenje fitoplankotna že pri koncu in da so v vodi prevladovale majhne diatomejske celice, ki navkljub velikemu številu niso veliko prispevale k celotni fitoplanktonski masi.

Kakšno je trenutno stanje v morju?

Raziskovalci NIB Morske biološke postaje Piran so v sredo, 17. 7. 2013 opravili redno vzorčenje postaj v slovenskem morju v okviru spremljanja ekološkega stanja morja in kakovosti morja (naročnik: ARSO). Na podlagi razpoložljivih podatkov, lahko podamo sledeče informacije, ki opisujejo stanje, značilno za ta čas - višek poletja:

Prosojnostne razmere so se v primerjavi z junijem močno izboljšale. Na odprtih postajah Tržaškega zaliva z globino 22-24 m je bila mera za oceno prosojnosti od 15 do 18 m (pred mesecem dni 9 m); prav tako ocena prosojnosti v Koprskem zalivu (8 m) kaže, da v vodi ni toliko delcev kot pred mesecem dni. O »čistosti« morja (tj. majhni količini delcev, bodisi živih - planktona, bodisi neživih - prineseni s pritoki s kopnega ali dvignjenimi z morskega dna) se lahko te dni prepričamo tudi sami s prostim očesom, saj je voda res zelo prozorna.
Vertikalni temperaturni profil kaže značilno julijsko sliko z ostrim temperaturnim preskokom (termoklina) na pribl. 3-5 m globine ter drugo nekoliko manj izrazito na 18 m. To kaže na razslojenost vodnega stolpa - vzpostavitev vodnih slojev različnih debelin z različno gostoto (kot posledica različnih temperatur), ki se med seboj ne morejo mešati. To onemogoči vnos pridnene vode, obogatene s hranili, v zgornje sloje. Tudi izostanek sladkovodnih vnosov hranil v teh tednih (nizki rečni pretoki, nič padavin) še dodatno povečuje oligotrofijo zgornjih slojev. Posledično je fitoplanktonska biomasa v zgornjih slojih nizka (zato velika prosojnost vode), v sloju pri dnu pa velika. Te razlike so najbolj izrazite prav na najgloblji postaji zaliva, kjer je razslojenost največja. Na tej postaji smo v zgornjih 15 m izmerili v povprečju 0,24 µg klorofila a/l, pri dnu pa 3,1 µg klorofila a/l, torej, 12x več. Že na nekoliko plitvejši postaji (22 m) so pridnene koncentracije bistveno nižje (< 1 µg klorofila a/l). Kot primerjavo podajamo vrednost fitoplanktonske biomase ob cvetenju v maju 2013, ko smo na površini izmerili 1,8 µg klorofila a/l.