Kakšne so razmere v morju? 3. del

Kakšne so razmere v morju? 3. del

Glede fitoplanktona in z njim povezanim cvetenjem morja, je situacija značilno poletna. Tako kot smo že pred nekaj tedni poročali na naši spletni strani (http://www.nib.si/mbp/sl/home/news/475-kaj-se-dogaja-v-morju-2-del), je fitoplanktona v zgornjih slojih morja malo, več pa ga je v sloju pri dnu, zaradi povečanih koncentracij hranil, ki se sproščajo z razgradnjo nakopičene organske snovi. Ker je vodni stolp gostotno razslojen - stratificiran, se vodne plasti ne mešajo in hranila ne dosežejo zgornjih slojev nad termoklino.

 

Torej cvetenja fitoplanktona ne beležimo; običajno se biomasa tudi v zgornjih plasteh poveča po vnosu hranil v te sloje v jesenskem času, bodisi s premešanjem vodnih mas ob koncu stratifikacije (močni vetrovi, ohlajanje ozračja), bodisi s sladkovodnimi vnosi s kopnega. V fitoplanktonski združbi je zelo velika pestrost oklepnih bičkarjev - dinoflagelatov (tudi običajno za ta čas, saj so toploljubni organizmi); med njimi najdemo tudi potencialno strupene vrste (Dinophysis spp., Protoceratium reticulatum), vendar v zelo nizkem številu.

Rhizostoma pulmo 2 VB 300x198

Majhen primerek morskega klobuka (R. pulmo), vzorčen pred MBP na Fornačah, 7.8.2013

 

Potrditi moram informacijo o prisotnosti klobučnjaških meduz vrst Rhizostoma pulmo (morski klobuk) in Cotylorhiza tuberculata (morska cvetača). Pojavljanje obeh je običajno v tem obdobju, vendar smo do sedaj največkrat zasledili odrasle, velike primerke. Letos opažamo primerke od zelo majhnih (premer okoli 2 cm) do velikih (20 cm ali več) morskih cvetač kar daje slutiti, da je v bližini populacija pritrjenih polipov, ki se nespolno razmnožujejo in sproščajo številne majhne meduze. Tudi pri morskem klobuku smo letos zasledili zelo majhne primerke (premer klobuka tudi okoli 2 cm). Večje osebke te vrste praviloma opažamo od oktobra dalje, ko doseže velikost odraslega osebka (premer nekaj dm). Majhni primerki morskega klobuka tudi nakazujejo, da so v bližini pritrjeni poli, vendar bi za bolj natančne napovedi, kdaj se bo določena vrsta masovno namnožila, potrebovali (finančno podprte) raziskave populacijske dinamike teh organizmov. Navkljub različni nevarnosti ožiga meduz, ki se pojavljajo v severnem Jadranu (od skoraj nezaznavnega do bolečega), velja še enkrat omeniti previdnost pri morebitnem srečanju z meduzami zaradi individualne občutljivosti oz. reakcije na strupe teh ožigalkarjev.

 

Rhizostoma pulmo 1 VB 260x184

Velik primerek morskega klobuka (Rhizostoma pulmo)

 

V teh dneh smo beležili tudi zelo visoke temperature morja. Po krajšem premoru, ki ga je v ponedeljek, 29.7.2013 povzročilo neurje z lebičem in se je površinska temperatura spustila pod 28 °C (najnižja 26,9 °C), pa od sobote (3. 8. 2013) dalje spet beležimo visoke temperature nad 28 °C (najvišja v četrtek, 8. 8. 2013, dopoldan: 28,4 °C). Vendar pa rekordna temperatura morja iz julija 2010 (30,4 °C) (še) ni bila dosežena. Tako visoke temperature sicer beležimo že vse od leta 2003 dalje v drugi polovici julija in v avgustu, čeprav je potrebno preveriti, ali gre le za enkratne konice (nekaj dni) ali pa za dolgotrajnejše obdobje visokih temperatur. Slanost se je v tednu od 1. do 8. 8. 2013 gibala med 34,58 in 36,20, kar kaže na zadrževanje nekoliko oslajene vode na površini zaliva. Vsekakor temu niso vzrok padavine ali povečani rečni pretoki, ampak je to verjetno posledica specifičnega kroženja vodnih mas v severnem Jadranu.

 

 

Cotylorhiza tuberculata 3 VB 260x184

Odrasel, velik primerek morske cvetače (Cotylorhiza tuberculata), prav tako vzorčen na Fornačah, 7. 8. 2013

 

 

Pripravili: dr. Patricija Mozetič, dr. Alenka Malej, dr. Vlado Malačič